Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (9.595-9.619)
- pobíti -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ȋ ọ̄, ọ̄) star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas ♪
- poblagoslovíti -ím dov., poblagoslóvil; poblagoslovljèn tudi poblagoslóvljen (ȋ í) v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti: ob božiču je vse pokadil in poblagoslovil ♪
- poblátiti -im dov. (á ā) knjiž. umazati z blatom: poblatiti tla / voz ji je poblatil obleko pobláten -a -o: poblatena obleka ♪
- poblazíniti -im dov. (í ȋ) star. oblaziniti: poblaziniti stole poblazínjen -a -o: poblazinjena klop ♪
- poblaznéti -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek ∙ ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki ♪
- poblažíti -ím dov., poblážil (ȋ í) 1. raba peša olajšati, omiliti: poblažiti bolečine / poblažiti huda nasprotja 2. zastar. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen poblaži človeka poblažèn -êna -o: od njega gre vedno poblažen ♪
- pobledéti -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
- pobledévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit ♪
- pobledíti -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole ♪
- poblestévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč ♪
- pobleščávati se -am se tudi pobleščávati -am nedov. (ȃ) narahlo, v presledkih se bleščati: okna se pobleščavajo v soncu; sonce se pobleščava v tolmunu; pren., ekspr. lasje so se ji pobleščavali izza čepice ♪
- poblískati se -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
- pobliskávati -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
- poblískniti -em dov. (í ȋ) poblisniti: še nekajkrat je poblisknilo in nevihta je minila / oči so mu čudno poblisknile ∙ ekspr. z očmi pobliskniti po sogovorniku jezno ali živahno ga pogledati ♪
- pobliskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
- poblísniti -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
- pobljúvati -am in -bljújem tudi pobljuváti -bljúvam in -bljújem dov., pobljúval tudi pobljuvál (ú; á ú) z bruhanjem umazati; pobruhati: otrok jo je vso pobljuval pobljúvan tudi pobljuván -a -o: pobljuvana tla ♪
- pobóbnati -am dov. (ọ̑) z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal ♪
- pobobnévati -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
- pobógati -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
- pobolévati -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu 2. redko bolehati: že nekaj mesecev poboleva ♪
- pobóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
- poboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo ♪
- pobôsti -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani ● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu ♪
- pobótati -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪
9.470 9.495 9.520 9.545 9.570 9.595 9.620 9.645 9.670 9.695