Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (901-925)


  1.      čečkáriti  -im [čǝč] nedov. (á ȃ) slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari ♪
  2.      čečkáti  -ám [čǝč] nedov. (á ȃ) 1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah 2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo // sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke ♪
  3.      čéditi  -im nedov., čéden in čéjen (ẹ́ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti čéditi se 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm ♪
  4.      čédnostnik  -a m (ẹ́) nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik ♪
  5.      čeháti  -ám nedov. (á ȃ) 1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi 2. redko trgati, lomiti: vihar čeha veje ♪
  6.      čehízem  -zma m (ȋ) lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov ♪
  7.      čehljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom ♪
  8.      čêhniti  -em in čehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk) ♪
  9.      čekàn  -ána m (ȁ á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom ♪
  10.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa ♪
  11.      čekljáti  -ám nedov. (á ȃ) čeketati: kraljiček čeklja ♪
  12.      čêliti  -im in čelíti čélim nedov. (é; ȋ ẹ́) gladko prisekovati ali prirezovati: čeliti snope, slamo ♦ les. čeliti les prižagovati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagovati ga na določeno dolžino ♪
  13.      čeljúst  -i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust ∙ pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja // nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka 2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč ◊ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane ♪
  14.      čeljustáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal // govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal ♪
  15.      čeljústiti se  -im se nedov. (ū ȗ) slabš. hvaliti se, bahati se: čeljusti se, da bo sam napravil red ♪
  16.      čeljústka  -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od čeljust ♪
  17.      čemériti se  -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čǝm in čem] nedov. (ẹ́ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo; kaj bi se čemerili, raje zapojmo ♪
  18.      čemeríti  -ím nedov. (ȋ í) nar. vzhodno jeziti, vznemirjati: kar naprej me čemeri / brez potrebe se čemeriš na mater ♪
  19.      čeméti  -ím [čǝm] nedov., čemì (ẹ́ í) 1. negibno, tiho sedeti: vojaki čemijo ob ognju / čez dan čemi sova v duplini; ekspr. kar naprej čemi v svoji sobi; pren. nizke hiše čemijo med drevjem // nepremično, duševno odsotno gledati: tiho je čemel predse 2. biti napol buden: ležali so na pogradih in čemeli v temi ♪
  20.      čénča  -e ž (ẹ̑) nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče // vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče // nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča ♪
  21.      čenčaríja  -e ž (ȋ) nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem ♪
  22.      čenčáriti  -im nedov. (á ȃ) čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi ♪
  23.      čenčáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba // govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej 2. pripovedovati neresnične vesti: saj ni res, kaj čenčaš! čenčal je, da je našel cekine ♪
  24.      čêpek  -pka m (ē) manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek ◊ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih ♪
  25.      čepériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko ščeperiti se: v mrazu se vrabci čeperijo / čeperil se je ob čednem dekletu ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA