Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (8.226-8.250)
- okolíčiti -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti okolíčen -a -o: okoličen vinograd ♪
- okolíšati -am nedov. (ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili ♪
- okóliščina -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. dejstvo, ki more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka // razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah 2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil ◊ jur. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni ♪
- okolíšiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili ♪
- okolíti -ím in okólim dov. (ȋ í, ọ́) postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: okoliti trto ♪
- okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑) stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje // prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; življenjsko okolje // knjiž., redko razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje ◊ lingv. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju ♪
- okomandírati -am dov. (ȋ) nižje pog. opraviti, urediti: vsako stvar je hitro okomandiral ♪
- okomatáti -ám dov. (á ȃ) 1. dati komat na žival: okomatati konja // ekspr. naložiti: okomatati komu vrečo na ramo; okomatati si srnjaka okrog vratu 2. ekspr. oviti, poviti: okomatati otroku glavo; okomatati se v šal okomatáti se ekspr. obleči se: okomataj se in pojdi; hitro, za silo se okomatati okomatán -a -o: okomatani konji; toplo okomatane branjevke ♪
- okončáti -ám dov. (á ȃ) zastar. končati: okončati delo / okončati knjigo ♪
- okončína -e ž (í) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi ♪
- okoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico // ošiliti, priostriti: okoničiti kol okoníčen -a -o: okoničeni količki; okoničen z bakrom ♪
- okópati tudi okopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstraniti umazanijo s telesa: okopati bolnika, otroka; okopati se v topli vodi; mesto je bilo, kakor bi se okopalo v svetlem soncu / ekspr. rože so se okopale v jutranji rosi; pren., ekspr. okopati vsako misel v studencu modrosti okópan -a -o: bil je okopan in svež; v soncu okopane hiše ♪
- okopáti okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana ♪
- okopávati -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom ♪
- okopavína -e ž (í) nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine ♪
- okopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne okopèl in okopél -éla -o: okopela moka ♪
- okopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati kopen: prisojna pobočja so okopnela okopnèl in okopnél -éla -o: okopnele skale ♪
- okorájžiti -im dov. (á ȃ) pog. opogumiti, ohrabriti: boji se, treba ga bo okorajžiti; nazadnje se je le okorajžila in vprašala / ko se je malo okorajžil, je začel govoriti o ljubezni / dolgo se ni oženil, nazadnje se je pa le okorajžil / kot spodbuda, poziv kar okorajži se pa začni ● pog. člani dramskega krožka so se letos okorajžili in petkrat igrali so postali zelo delavni, prizadevni ♪
- okoreníniti se -im se dov. (í ȋ) agr. narediti, pognati korenine: potaknjenci se v zaprti gredi radi okoreninijo okorenínjen -a -o: vsajena in okoreninjena mladika ♪
- okoréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli ♦ med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori okorèl in okorél -éla -o: okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi ∙ publ. okorel zločinec nepoboljšljiv ♪
- okorévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. otrdevati, dreveneti: počasi je okoreval od mraza 2. postajati nesposoben za sprejemanje novosti: zaostajati in okorevati v stroki ♪
- okorístiti se -im se dov., okoríščen (í ȋ) pridobiti si zlasti gmotne ugodnosti: zaradi svoje moči se je lahko okoristil; iskal je priložnost, da bi se okoristil / okoristiti se z gradnjo železnice, lovom / publ.: okoristiti se z izkušnjami drugih uporabiti jih; okoristiti se s slabostmi ljudi izrabiti jih, izkoristiti jih ♪
- okoríščati se -am se nedov. (í) pridobivati si zlasti gmotne ugodnosti: bal se je, da se bodo tuji ljudje okoriščali z njegovim delom; okoriščal se je z njuno dobroto / okoriščati se s tujim denarjem; okoriščati se s stisko drugih / publ.: okoriščati se s tujimi izkušnjami uporabljati jih; okoriščati se s pridobitvami revolucije ♪
- okosmatéti -ím dov. (ẹ́ í) redko postati kosmat: goli mladiči kmalu okosmatijo ♪
- okosmatíti -ím dov., okosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: okosmatiti tkanino / ekspr. ivje je okosmatilo veje okosmatèn -êna -o: okosmateno blago ♪
8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326