Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (8.176-8.200)


  1.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o ♪
  2.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ȋ í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena ♪
  3.      ojezikáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika ♪
  4.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici ♪
  5.      ojunáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil ♪
  6.      ojúžiti se  -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se ♪
  7.      okacáti  -ám dov. (á ȃ) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo ♪
  8.      okadíti  -ím dov., okádil (ȋ í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov ♪
  9.      okájati  -am nedov. (á) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso ∙ dim okaja strop ga dela zakajenega ♪
  10.      okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
  11.      okalíti 2 -ím dov., okálil (ȋ í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila ♪
  12.      okamnéti  -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel ♪
  13.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ȋ í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava ♪
  14.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti ♪
  15.      okápati  -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati ♪
  16.      okarakterizírati  -am dov. (ȋ) navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti ♪
  17.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati ♪
  18.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja ♪
  19.      okávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala ♪
  20.      ôkence  -a [kǝn] s, mn. tudi ókenca (ō) 1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere 2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence 3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže ◊ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina ♪
  21.      ôkenček  -čka [kǝn] m (ō) nav. ekspr. okence: zazidati okenček / stati v vrsti pri okenčku ♪
  22.      oképati  -am dov. (ẹ̄) obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali ♪
  23.      okínčati  -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba ♪
  24.      okísati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom // povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo okísati se zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo okísan -a -o: okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo ♪
  25.      okísniti  -em dov. (í ȋ) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa ♪

   8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA