Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (8.170-8.194)



  1.      ojágnjiti se  -im se dov.) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo
  2.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil ( í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice
  3.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  4.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel
  5.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil ( í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
  6.      ojeklíti  -ím dov., ojéklil tudi ojêklil ( í) knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili // okrepiti, utrditi: ojekliti mišice
  7.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o
  8.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ; í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
  9.      ojezikáti  -ám dov.) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika
  10.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici
  11.      ojunáčiti  -im dov.) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
  12.      ojúžiti se  -im se dov.) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se
  13.      okacáti  -ám dov.) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo
  14.      okadíti  -ím dov., okádil ( í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
  15.      okájati  -am nedov. (á) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso ∙ dim okaja strop ga dela zakajenega
  16.      okalíti 1 -ím dov., okálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
  17.      okalíti 2 -ím dov., okálil ( í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila
  18.      okamnéti  -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel
  19.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil ( í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava
  20.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti
  21.      okápati  -am in -ljem nedov. () nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati
  22.      okarakterizírati  -am dov. () navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti
  23.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati
  24.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja
  25.      okávsati  -am dov. () nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala

   8.045 8.070 8.095 8.120 8.145 8.170 8.195 8.220 8.245 8.270  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA