Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (7.895-7.919)

7895.      odropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali ♪
7896.      odŕsati  -am dov. (ȓ) z drsanjem nekoliko poškodovati: odrsati obleko na komolcih odŕsan -a -o: odrsan avtomobil; odrsana stena ♪
7897.      odŕzati  -am dov. (r̄ ȓ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko ∙ redko odrzati blato s čevljev odrgniti odŕzan -a -o: odrzani hlodi ♪
7898.      odsánjati  -am dov. (á) knjiž. prenehati sanjati: ali si odsanjal / z notranjim predmetom že dolgo je, kar sem odsanjal te sanje ♪
7899.      odséči  -séčem dov., odséci odsecíte odsékel odsékla (ẹ́) 1. star. odsekati: odseči roko, vejo 2. nar. odkositi: odseči široko red odséčen -a -o: odsečena bilka ♪
7900.      odsédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) prebijati, preživljati v sedečem položaju: zadnje dneve pouka so odsedali le zato, da bi dobili spričevala odsédati se napredovati, potekati: delo se je dobro odsedalo; učenje se ji je počasi odsedalo ∙ med pogovorom se mu je pot hitro odsedala zdelo se mu je, da traja malo časa ♪
7901.      odsedéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pog. prebiti, preživeti v zaporu: odsedel je deset let; odsedel bo nekaj dni, potem bo izpuščen / ni odsedel vse kazni prestal 2. redko presedeti: obed je odsedel, kar se je dalo mirno ♪
7902.      odsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti: odsekati vejo s sekiro; kakor bi odsekal, je nehal govoriti nenadoma / za kazen so mu odsekali prst ∙ ekspr. zanjo bi si dal odsekati glavo vse bi žrtvoval za njene koristi; zelo jo ima rad // s sekanjem odstraniti del česa: palico na koncu odsekaj; kost je prevelika, malo jo odsekajte // s sekanjem ločiti od večje količine: odsekati velik kos mesa 2. ekspr. ustaviti, prekiniti: nakratko odsekati vprašanja vsiljivih novinarjev / ne morem, je odsekala pogovor // nenadoma prenehati: odsekal je govor in za trenutek pomolčal / odsekati gib 3. ekspr. nakratko, odločno reči, odgovoriti: kaj bi se bal, je odsekal odsékan -a -o 1. deležnik od odsekati: odsekan gib, smeh; odsekana zelnata glava; odsekana palica; strmo odsekana skala 2. kratek in ostro izrečen: odsekani stavki; poslušati odsekana povelja / odsekani klici / odsekani koraki; prisl.: odsekano se gibati; odsekano reči, ukazati ♪
7903.      odsekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem odstranjevati: odsekavati veje ♪
7904.      odselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) redko izseliti: prebivalci so zahtevali, naj ga kaznujejo ali odselijo odselíti se zapustiti svoje bivališče: po moževi smrti se je odselila; za stalno se odseliti / odseliti se iz domače hiše, od staršev; odseliti se k sinu, v mesto ♪
7905.      odseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko izseljevati: okupatorji so odseljevali prebivalstvo odseljeváti se zapuščati svoje bivališče: po potresu so se vaščani začeli odseljevati ♪
7906.      odsesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) s sesanjem odstraniti: odsesati vodo iz zbiralnika ♪
7907.      odsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) s sesanjem odstranjevati: poseben ventilator sproti odsesava prah; odsesavati zrak s sesalno cevjo ♪
7908.      odsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: sončna svetloba odseva v rosi; plameni se odsevajo v njegovih očeh / svetloba plinskih svetilk je odsevala od mokrega tlaka / z oken je odsevalo dopoldansko sonce; zimsko sonce odseva v snegu / na gladini jezera odsevajo hiše // odbijati: stena odseva svetlobo / voda odseva njegovo podobo kaže // svetlo se odražati, kazati: breze odsevajo iz zelenja 2. redko svetiti, sijati: luč odseva v temo 3. kazati, izražati: pogled odseva njegova čustva; njen obraz odseva odločnost; nasmeh je odseval radost in srečo / vprašanje je odsevalo podcenjevanje / knjiž. umetnost odseva svoj čas // biti viden, kazati se v čem: ponos mu je odseval v očeh; jeza se mu odseva na obrazu / z obraza mu odsevata groza in strah / iz besed je odsevala utrujenost / knjiž. v šopku je odsevala pozna jesen ● publ. rezultati gospodarske reforme odsevajo na družbeni razvoj vplivajo odsevajóč -a -e: razumel je iz pesmi odsevajočo otožnost; v morju odsevajoče mesto; nežnost odsevajoče oči odsévan -a -o: odsevana sončna svetloba ♪
7909.      odsijáti  -síjem dov., odsijál (á ȋ) nav. ekspr. prenehati sijati: sonce je že odsijalo ∙ knjiž., ekspr. zvezda je odsijala za obzorje zašla ♪
7910.      odskákati  in odskakáti -skáčem, stil. odskákati -skákam dov., odskáčite, tudi odskákaj, tudi odskakájte (á á á; á) skakajoč oditi: zajec je odskakal proti gozdu / po eni nogi je odskakal proti postelji ♪
7911.      odskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki // ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo ♪
7912.      odskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje ♪
7913.      odskóbljati  -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo ♪
7914.      odskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila; odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil ● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili ♪
7915.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe ♪
7916.      odslikávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. kazati, izražati: v prozi je odslikaval zgodovino svojega časa / pisava odslikava potek misli ♪
7917.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil (ȋ ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil ♪
7918.      odslovíti  -ím dov., odslóvil (ȋ í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovljèn -êna -o: odslovljeni delavci ♪
7919.      odsluževáti  -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪

   7.770 7.795 7.820 7.845 7.870 7.895 7.920 7.945 7.970 7.995