Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (7.801-7.825)


  1.      odpíhniti  -em dov. (í ȋ) s pihom, pihanjem odstraniti: odpihniti pepel z žerjavice; odpihniti prah, smeti; pren., ekspr. revolucionarni val je odpihnil staro vlado ● žarg. hišo kupi takoj, da ti je kdo ne odpihne da je ne kupi kdo drug ♪
  2.      odpihováti  -újem nedov. (á ȗ) s pihanjem odstranjevati: odpihovati prah / veter je odpihoval pršič ♪
  3.      odpíliti  -im dov. (í ȋ) s piljenjem odstraniti: odpiliti glavico žeblja // s piljenjem odstraniti del česa: rob je bilo treba malo odpiliti ♪
  4.      odpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod; steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe; odpirati školjko; na široko odpirati veke; zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej // delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati // na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih; ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste; odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem 9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje; z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi ● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspeh odpírati se 1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga 2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje 3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo 4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli // začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu ● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati odpirajóč -a -e: požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno ♪
  5.      odpísati  in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í) 1. pismeno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš 2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje 3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar // opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot 4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine ● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje ◊ jur. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek odpísan -a -o: razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan ♪
  6.      odpískati  -am dov., tudi odpiskála (í) 1. prenehati piskati: komaj so čakali, da bo odpiskal / pastirček je odpiskal pesmico 2. pog. s piskanjem naznaniti: pridem, ko sirena odpiska poldne / žarg., šport. sodnik je odpiskal konec tekme 3. piskajoč se oddaljiti: vlak odpiska s postaje ♪
  7.      odpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali ♪
  8.      odpíti  -píjem dov. (í) 1. izpiti del tekočine iz česa: prijela je kozarec in odpila / odpiti požirek iz skodelice / odpiti steklenico 2. reči kaj in izpiti alkoholno pijačo, ko kdo napije: odpil ji je z grenkobo v očeh / in na tvoje zdravje, mu je odpil odpít -a -o: nekoliko odpita steklenica; kruh je bil načet in žganje odpito ♪
  9.      odpláčati  in odplačáti -am dov. (á á á) končati plačevanje dolžne vsote: dolg je že odplačal / posojilo bom odplačal po obrokih / pohištva še nisva odplačala ♪
  10.      odplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) postopno plačevati dolžno vsoto: odplačevati dolg; posojilo bo odplačeval pet let / odplačevati stanovanje ♪
  11.      odplahníti  in odpláhniti -em dov. (ȋ á) odplakniti: odplahniti umazanijo / čas je odplahnil bolečino ♪
  12.      odplakníti  in odplákniti -em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: stroj nato odplakne razmočeno umazanijo; odplakniti odpadne snovi 2. s tokom odstraniti zlasti kaj drobnega: voda odplakne prah / ekspr. val te bo odplaknil s krova / ekspr. povodenj je odplaknila most odnesla; pren. solze odplaknejo žalost ♪
  13.      odplakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: odplakovati smeti; ostanke hrane meče v stranišče in jih sproti odplakuje 2. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati zlasti kaj drobnega: voda sproti odplakuje odpadke / zemljo na goličavah odplakujejo dež in hudourniki ♪
  14.      odplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč se oddaljiti: ribe so odplavale po strugi / redko večina ladij hitro odplava mimo odpluje // ekspr. lahkotno, mirno oditi: odplavala je iz dvorane ● žarg., šport. odplavati razdaljo v rekordnem času preplavati ♪
  15.      odpláviti  -im tudi odplavíti -ím dov., odplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše ∙ ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel ♪
  16.      odplávljati  -am nedov. (á) s tokom odstranjevati: odpadke odplavlja reka; odplavljati od brega, z obale / publ. v morje odplavljamo velike količine strupenih snovi v morje odnašajo reke; pren. jok je odplavljal žalost in strah ♪
  17.      odplazíti se  in odpláziti se -im se, in odpláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se oditi: pes se je ves prestrašen odplazil iz sobe / odplazil se je do zavetja // ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: drug za drugim so se odplazili; po prstih, tiho se odplaziti ♪
  18.      odplésati  in odplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. prenehati plesati: ko sta odplesala, so vsi ploskali; odplesati kolo / zadnji ples odpleši z menoj pleši, zapleši 2. plešoč oditi: baletka odpleše z odra / ekspr. odplesala je v hišo lahkotno, hitro odšla ♪
  19.      odplêsti  -plêtem dov., odplêtel in odplétel odplêtla, stil. odplèl odplêla (é) narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odplesti zapleteno vrv // odstraniti iz česa spletenega: odplesti trak iz kit ♪
  20.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo ♪
  21.      odplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) mont. odstranjevati plin iz premogove plasti z zračenjem: odplinjevati rudnik; v tej jami se odplinjuje ogljikov dioksid ♪
  22.      odpljúniti  -em dov. (ú ȗ) redko s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti z ustnic: odpljunil je cigareto in pognal motor odpljúniti se knjiž. izvreči slino, sluz: obrnil se je stran in se odpljunil ♪
  23.      odpljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s pljuskom odstraniti: val je odpljusknil zaboj s krova 2. s pljuskom odteči: morje je pljusknilo na obalo in spet odpljusknilo ♪
  24.      odpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s pljuskom odstraniti: val je odpljusnil s krova vse, kar ni bilo pritrjeno; pren., ekspr. nemir ga je odpljusnil v noč 2. s hitrim premikom posode spraviti del tekočine iz nje: odpljusniti vodo iz škafa ∙ redko mleko je odpljusnilo čez rob pljusknilo ♪
  25.      odplombírati  -am dov. (ȋ) narediti, da kaj preneha biti zaplombirano: odplombirati vagon, varovalko ♪

   7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA