Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (7.651-7.675)


  1.      odkímati  -am dov. (ȋ) 1. z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje: odkimal je, češ da se ne strinja; na njegovo vprašanje je odkimal / ne boš jedel, je vprašala. Ne, je odkimal / odkimati z glavo 2. z gibi glave odzdraviti: prišlecu je prijazno odkimal ● ekspr. če ga bo prosil, mu ne bo odkimal mu ne bo odrekel; redko vsa osupla je odkimala z glavo zmajala ♪
  2.      odkimávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibi glave na levo in desno izražati nesoglasje, zanikanje: prodajalka odkimava, da takega blaga nimajo; nič ni odgovorila, samo odkimavala je / odkimavati z glavo 2. z gibi glave odzdravljati: vstopali so drug za drugim in je moral kar naprej odkimavati ● kar ne morem verjeti, je odkimaval oče zmajeval ♪
  3.      odkimováti  -újem nedov. (á ȗ) odkimavati: ni videti zadovoljen, odkimuje / kar naprej je odkimoval vstopajočim ♪
  4.      odkládati  -am nedov. (ȃ) raba peša odlagati: počasi je odkladal suknjič in se plašno oziral okrog / odkladati les na določena mesta; pesek so odkladali na robu cestišča / dolgo je odkladal odgovor; odkladati potovanje ♪
  5.      odklamáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno oditi: s povešeno glavo je odklamal iz hiše // oditi: le kam je spet odklamal ♪
  6.      odklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo; odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja 3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati / odklanjati odgovornost za kaj 4. knjiž., redko odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje 5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek; odklanjati žarek iz prvotne smeri; svetlobni curek se odklanja ● knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijali odklánjati se odmikati se od normalnega, pravega: umetnost se odklanja ● publ. cena se od vrednosti zelo odklanja je zelo neprimerna, neustrezna; publ. nova likovna smer se odklanja od realizma postaja drugačna, nepovezana z njim odklanjajóč -a -e: odklanjajoč odnos; odklanjajoča kritika; prisl.: odklanjajoče govoriti, se vesti ♪
  7.      odklápljati  -am nedov. (ā) 1. z odstranitvijo povezovalne naprave ločevati od česa: odklapljati železniške vozove 2. izklapljati, izključevati: kar naprej odklaplja in vklaplja radio // prekinjati dovajanje česa: v sušnih obdobjih začnejo odklapljati električni tok ♪
  8.      odkláti  -kóljem dov., odkôlji odkoljíte (á ọ́) s klanjem odstraniti: odklati trščico od polena; sklad se je odklal od skale in zgrmel v dolino odklán -a -o: odklana deščica; odklana skalna plast ♪
  9.      odklatíti  in odklátiti -im, tudi odklátiti -im dov. (ȋ á; á) redko sklatiti: odklatiti jabolko odklatíti se in odklátiti se, tudi odklátiti se slabš. oditi, odpraviti se: odklatil se je nekam po svetu ♪
  10.      odkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. dati mehanizem ključavnice v tak položaj a) da se kaj lahko odpre: vtaknil je ključ v ključavnico in odklenil; ta ključ ne odklene / odkleniti vrata / odkleniti omaro, stanovanje b) da kaj lahko začne delovati: odkleniti kolo, volan 2. knjiž., ekspr. razkriti, razodeti: odklenil ji je svojo notranjost / odkleniti komu srce ● ekspr. po petih letih so mu odklenili ječo mu dovolili odhod iz ječe, ga izpustili; odkleniti psa narediti, da ni več z verigo pritrjen k čemu odklénjen -a -o: odklenjena soba; odklenjena vrata ♪
  11.      odklénkati  -am dov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. nav. ekspr. prenehati klenkati: zvon je odklenkal 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega položaja, uspešnosti: takim ljudem je zdaj odklenkalo; v tej službi ji je odklenkalo / kolonializmu je odklenkalo / zimi je odklenkalo zima je minila ● ekspr. odklenkalo mu je, jutri ga bomo pokopali umrl je; ekspr. pri njej mu je odklenkalo ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več ♪
  12.      odklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. spravljati ključavnico v tak položaj a) da se kaj lahko odpre: dolgo je odklepal, pa ni mogel odkleniti; ta ključ ne odklepa / odklepati vrata / odklepati in zaklepati blagajno b) da kaj lahko začne delovati: odklepati kolo 2. knjiž., ekspr. razkrivati, razodevati: prerad odklepa svojo notranjost ♪
  13.      odklesáti  -kléšem dov., odklêši odklešíte; odklêsal (á ẹ́) s klesanjem odstraniti: od kamna je odklesal več majhnih kosov ♪
  14.      odkléstiti  -im dov., odkléščen (ẹ́ ẹ̄) s sekiro odstraniti: odklestiti veje; pren., ekspr. prevodu je bilo treba marsikaj odklestiti ♪
  15.      odkléti  -kólnem [u̯n] dov., odkolníte tudi odkólnite; odklél; nam. odklét in odklèt (ẹ́ ọ́) 1. po ljudskem verovanju narediti, da kaj preneha biti zakleto: s poljubom odkleti zakleto kraljično 2. knjiž., ekspr. rešiti, osvoboditi: iz žalosti jo je odklelo delo odklét -a -o: odkleti grad ♪
  16.      odkljúkati  -am dov. (ȗ) s kljuki podobnim znakom zaznamovati kot opravljeno, obravnavano, upoštevano: stvari, ki jih je že zložil v kovček, je na seznamu odkljukal ● ekspr. stara ura v stolpu je odkljukala pet odbila odkljúkan -a -o: njegovo ime je na spisku že odkljukano ♪
  17.      odklobuštráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno oditi: dal si je kovček na ramo in odklobuštral po stopnicah // slabš. oditi: brez besede je odklobuštral mimo nje ♪
  18.      odkloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili; odkloniti pripombe, trditve, ugovore / njegovo dramo so na seji odklonili 3. imeti, izraziti negativen odnos do česa: njegovo poezijo je odklonil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odkloniti odgovor, podpis; odklonil je plačilo ni hotel plačati 4. knjiž., redko odstraniti, odmakniti: odklonil je veje in stopil za njo 5. fiz. povzročiti spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: magnetno polje odkloni curek elektronov; žarek se odkloni ● prošnjo so odklonili je niso pozitivno rešili; redko žalostno je odklonil z glavo odkimal odkloníti se 1. odmakniti se na nepritrjenem delu od določene točke: magnetna igla se odkloni; kazalec se odkloni v levo 2. odmakniti se od normalnega, pravega: zaradi neugodnih okoliščin se otrok lahko odkloni odklónjen -a -o: odklonjen predlog; odklonjena prošnja ♪
  19.      odklopíti  in odklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. z odstranitvijo povezovalne naprave ločiti od česa: odklopiti lokomotivo; odklopiti prikolico 2. izklopiti, izključiti: odklopiti likalnik; odklopiti radio / odklopiti telefon // prekiniti dovajanje: odklopili so mu plin, električni tok in vodo odklópljen -a -o: odklopljen plin; odklopljeni vozovi ♪
  20.      odklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. klopotaje oditi: v prevelikih coklah je počasi odklopotal iz hiše / zajahal je in odklopotal v noč ♪
  21.      odkobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše ♪
  22.      odkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) žarg., voj. odpeti: neslišno je odkočil puško odkóčen -a -o: v žepu je tiščal odkočeno pištolo ♪
  23.      odkód  in od kód prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje, od katere krajevne meje poteka dejanje: odkod ste hodili peš; elipt. odkod in kam, prijatelj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašaj ga, odkod prihaja // izraža vprašanje po izvoru dejanja, stanja: odkod si doma; odkod imate te novice 2. nav. ekspr. izraža vprašanje po vzroku dejanja, stanja: odkod to žalostno stanje naših cest; odkod kar naenkrat taka prijaznost 3. izraža nedoločeno, poljubno mejo, od katere poteka dejanje: če je odkod prišel, je zmeraj prinesel darila / doma je iz Kranja ali odkod drugod v bližini ♪
  24.      odkolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se oditi: plačal je in počasi odkolovratil iz gostilne; vstal je in še ves omotičen odkolovratil v kuhinjo // slabš. oditi: možak je prijazno pokimal in odkolovratil proti hiši ♪
  25.      odkopáti  -kópljem tudi -ám dov., odkôplji odkopljíte tudi odkôpaj odkopájte; odkôpal (á ọ́, ȃ) s kopanjem odkriti kaj, priti do česa: odkopati v pesku skrit predmet / arheologi so odkopali ostanke starega templja / odkopati grob / na zdravnikovo zahtevo so truplo odkopali izkopali; letos so v tem rudniku odkopali velike količine premoga nakopali // s kopanjem odstraniti: odkopati prst od drevesa / odkopati žito izpod mlatilnice odkopáti se izkopati se: sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal / odkopati se iz dolgov odkopán -a -o: odkopani predmeti ♪

   7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA