Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (7.570-7.594)


  1.      oddolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., oddólži se; oddólžil se (ȋ í) narediti, dati komu kaj za storjeno uslugo, dano dobrino: oddolžiti se za pomoč, prenočišče; rad bi se ji oddolžil za vse, kar mu je dobrega storila; oddolžiti se z darilom / kot vljudnostna fraza ne vem, kako naj se vam oddolžim ∙ publ. oddolžiti se za poraz premagati v prejšnji tekmi zmagovitega nasprotnika // vznes. narediti kaj zaradi dolžne hvaležnosti: oddolžiti se spominu velikega pesnika; oddolžiti se mrtvim tovarišem z delom ♪
  2.      oddrdráti  -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati drdrati: ura je oddrdrala / strojnica je oddrdrala rafal 2. drdraje se oddaljiti: vlak je oddrdral v noč / ekspr. sedla sta na motor in oddrdrala proti mestu 3. ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo: učenec je pesem oddrdral / govornik je nervozno oddrdral svoj govor oddrdráti se zastar. odpeljati se: po poroki sta se takoj oddrdrala na Dunaj ♪
  3.      oddŕgniti  -em dov., tudi oddrgníla (ŕ ȓ) 1. z zrahljanjem vrvice odpreti, odvezati: oddrgniti mošnjiček; oddrgnil je nahrbtnik in jima ponudil žganje 2. z drgnjenjem odstraniti; odrgniti: le s težavo je oddrgnil rjo s puške ♪
  4.      oddŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu se oddaljiti: pognal se je na konja in oddrncal proti mestu / ekspr. barčica je oddrncala po prelivu hitro odplavala ♪
  5.      oddrobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] dov. (ẹ́ í) ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: oddrobentela je iz sobe; oddrobentel je za materjo ♪
  6.      oddrobíti  -ím dov., oddróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem odstraniti: oddrobiti pečat; kamenček se je oddrobil od zidu // redko rahlo odlomiti, odtrgati: oddrobiti kos kruha 2. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: zavrtela se je na peti in oddrobila na vrt 3. prenehati živahno oglašati se s kratkimi glasovi: poslušal je škrjančka, dokler ni oddrobil / slavček je oddrobil svojo pesem // ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: oddrobila ji je vse novice in odšla oddrobljèn -êna -o: v žepu je tiščal oddrobljen kos kruha ♪
  7.      oddrobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. oditi s kratkimi, hitrimi koraki; oddrobiti: deček je oddrobnel za očetom / čreda je oddrobnela proti staji ♪
  8.      oddŕsati  -am dov. (ȓ) 1. drsaje oditi: nataknil je copate in oddrsal proti vratom / na smučeh sta oddrsala čez planoto // ekspr. oditi: profesorji so oddrsali v zbornico 2. prenehati drsati: ko je oddrsal, so mu navdušeno ploskali / svoj program sta oddrsala brez napake ♪
  9.      oddrséti  -ím dov. (ẹ́ í) drseč se oddaljiti: deblo je oddrselo z vrha / oddrseti s smučmi po strmini / ekspr.: avtomobil je oddrsel po cesti lahkotno odpeljal; čoln je oddrsel od brega lahkotno odplaval ♪
  10.      oddrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč se oddaljiti: sedla sta v avtomobil in oddrvela; otroci so na sankah oddrveli po hribu / ekspr. nahitro ga je pozdravila in oddrvela k drugim gostom hitro odšla ♪
  11.      oddúškati se  -am se dov. (ȗ) redko oddahniti se: popil je, ne da bi se odduškal / med tekom se je moral večkrat odduškati ∙ star. ponudi mu čutarico, da se še on malo odduška odžeja ♪
  12.      oddvájati  -am nedov. (ā) publ. ločevati: bolnike z nalezljivimi boleznimi oddvajajo od drugih / povezovati in oddvajati pojme / za izobraževanje so oddvajali visoke vsote od skupnega dohodka oddeljevali ♪
  13.      oddvojíti  -ím dov., oddvójil (ȋ í) publ. ločiti: bolnike s tifusom so oddvojili od drugih; oddvojila sta se od skupine in sama nadaljevala pot / vzgoje ni mogoče oddvojiti od pedagoškega dela / za kulturo so oddvojili precejšen del narodnega dohodka oddelili / oddvojiti del knjižnice od tehniške knjižnice odcepiti oddvojèn -êna -o: biti oddvojen od družbe; ta pokrajina je bila upravno dolgo oddvojena od Slovenije ∙ publ. njegova dramatika zavzema v evropski dramatiki oddvojeno mesto posebno ♪
  14.      odebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko odebeliti se: krave pri krmljenju s koruzo odebelijo / drevo odebeli / koža na podplatih odebeli odebelèl in odebelél -éla -o: odebelel človek ♪
  15.      odebelíti  -ím dov., odebélil (ȋ í) narediti (bolj) debelo: odebeliti bolnika z močno hrano / odebeliti dno posode odebelíti se postati (bolj) debel: ob taki hrani bi se vsakdo odebelil; zelo se odebeliti / korenje se je že odebelilo / koža na podplatih se odebeli odebeljèn -êna -o: odebeljen del, konec; zaradi vnetja odebeljeni prsti; odebeljena korenina ♪
  16.      oderúh  -a m (ū) nav. ekspr. kdor izkorišča, izrablja z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno: izposojati si denar pri oderuhu; rešiti se iz rok oderuhov ♪
  17.      oderúštvo  -a s (ȗ) nav. ekspr. lastnost ali ravnanje oderuha: to izvira iz njegovega oderuštva; posojanje na tako visoke obresti je pravo oderuštvo; opozorili so ga na sosedovo oderuštvo ♪
  18.      odéti  odénem dov., odêni odeníte (ẹ́) namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / redko odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd // knjiž. obleči: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti ● knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen odevèn -êna -o zastar.: odevena v drag plašč odét -a -o: v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet ♪
  19.      odévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) nameščati zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: nemirnega bolnika je celo noč odevala, da se ne bi prehladil; pozimi se odeva s pernico / odevati nasade z vrečevino pokrivati pred mrazom; telo mu za silo odeva stara suknja pokriva, varuje; ekspr. gore odeva sneg // knjiž. oblačiti: odevali so ga v dragocene obleke; praljudje so se odevali v kože / ekspr. grmovje se odeva v mlado listje zeleni odévati se knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pokrajina se odeva v molk ♪
  20.      odfŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) s hitrim sproženjem upognjenega prsta odstraniti: ogorek je odfrcnil skozi okno / ekspr. odfrcnil ga je v prepad sunil ♪
  21.      odfrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. 1. frčeč odleteti: kos odfrči z drevesa / hitro je odfrčala iz sobe stekla / sedel je v avtomobil in odfrčal na letališče se hitro odpeljal 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če bo tako zanemarjal službo, bo kmalu odfrčal ♪
  22.      odfrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje odleteti: ptice so odfrfotale kdove kam / listi so odfrfotali na vse strani / ekspr. odfrfotala je iz sobe lahkotno, hitro odšla ♪
  23.      odfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. frleč odleteti: metulji so odfrleli z rož / listi so odfrleli po zraku / odfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla ∙ ekspr. zdaj mu ne bo mogel več odfrleti zbežati, uiti ♪
  24.      odgájati  -am nedov. (ā) 1. redko rediti, vzrejati: odgaja teleta za meso 2. zastar. vzgajati: svoje otroke je strogo odgajal / odgajati mladino v slovenskem duhu ♪
  25.      odgalopírati  -am dov. (ȋ) v galopu se oddaljiti: konj je odgalopiral po cesti / odgalopirati na konju proti domu / ekspr. najraje bi odgalopiral daleč od njih odšel ♪

   7.445 7.470 7.495 7.520 7.545 7.570 7.595 7.620 7.645 7.670  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA