Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (726-750)


  1.      cerkvén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
  2.      cernírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. onemogočiti izhod, pobeg; obkoliti, zajeti: cernirati vojno enoto ♪
  3.      cestováti  -újem nedov. (á ȗ) star. potovati: cestuje po daljnih deželah ♪
  4.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  5.      cevkáča  -e ž (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  6.      cévkar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria ♪
  7.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  8.      cévnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline s cevastimi ali cevastimi in jezičastimi cveti v koških, Tubuliflorae ♪
  9.      cevosŕčnica  -e ž (ȓ) nav. mn., zool. ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo; brezglavec ♪
  10.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi ♪
  11.      cianizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom ♪
  12.      cíbetovka  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae ♪
  13.      ciciríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
  14.      cífrati  -am nedov. (ȋ) star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo ♪
  15.      cigániti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi ♪
  16.      cijáziti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah // nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor 2. počasi se premikati: tovorni vlak cijazi po polževo / ves dan smo se cijazili do morja počasi vozili cijáziti se slabš. klatiti se, vlačiti se: cijazi se s pijanci ♪
  17.      cíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika ♪
  18.      cikcákati  -am nedov. (ā ȃ) redko premikati se v cikcakih: avto je začel cikcakati po sredi ceste ♪
  19.      ciklonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) uničevati mrčes s plinom ciklonom v zaprtih prostorih ♪
  20.      ciklostilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko ciklostirati: ciklostilirati okrožnico ciklostilíran -a -o: ciklostilirana publikacija ♪
  21.      ciklostírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na ciklostilu: ciklostirati dijaški časopis, letake ciklostíran -a -o: ciklostirana brošura; ciklostirana izdaja drame ♪
  22.      cíkniti 1 -em dov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem cíknjen -a -o: ciknjeno vino ♪
  23.      cíkniti 2 -em dov. (í ȋ) dati prodiren, odsekan glas: crr, je ciknil zvonec v veži ♪
  24.      cílija  -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici ♪
  25.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA