Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (6.870-6.894)
- nèpredírnost -i ž (ȅ-ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepredirnega: nepredirnost megle jih je zelo ovirala / obraz, skrivnosten v svoji nepredirnosti ♪
- nèpredlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ̑) lingv. ki se ne rabi s predlogom: nepredložni predmet ♪
- nèpregíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi ♦ lingv. nepregibne besedne vrste ♪
- nèpregléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
- nèprehóden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; lingv. ȅ-ọ̑) kjer ni prehoda: neprehoden previs; gladka, neprehodna stena / med tema področjema so neprehodni gozdovi ◊ lingv. prehodni in neprehodni glagoli; med. neprehodno črevo ♪
- nèprehódnost -i ž (ȅ-ọ̄; lingv. ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost neprehodnega: neprehodnost tropskih gozdov ◊ lingv. prehodnost in neprehodnost glagolov; med. neprehodnost črevesa ♪
- nèprekosljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina nèprekosljívo prisl.: neprekosljivo spreten ♪
- nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
- nèpremičnína -e ž (ȅ-ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine ♦ jur. izvršba na nepremičnine, nepremičninah ♪
- nèpremostljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da odpraviti: nastopile so nepremostljive ovire, zapreke / izgladil je na prvi pogled nepremostljivo nasprotje / nepremostljivi problemi nerešljivi ∙ ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti ♪
- nèpremostljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij ♪
- nèpreplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je ♪
- neprílika -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne ♪
- nèrédek -dka -o prid. (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne nèrédko prisl.: neredko se je vrnila šele zvečer ♪
- nergáč -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač ♪
- nergáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja ♪
- nergáti -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
- nergàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav ♪
- nergávost -i ž (á) nav. slabš. lastnost nergavega človeka: njegova nergavost je že zoprna; s svojo nergavostjo jezi ljudi ♪
- neróden -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom
ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
- nervírati -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
- nèsestávljen -a -o [sǝs in ses] prid. (ȅ-ȃ) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed ♪
- nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal ♪
- nèsklonljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda ♪
- neslán -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
6.745 6.770 6.795 6.820 6.845 6.870 6.895 6.920 6.945 6.970