Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (6.720-6.744)


  1.      navrískati se  -am se dov., tudi navriskájte se; tudi navriskála se (í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju: otroci so se navriskali ♪
  2.      navrníti  in navŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij // usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti ♪
  3.      navŕtati  -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem narediti luknjo, luknje: navrtati desko, sod; navrtati s svedrom / navrtal je preveč lukenj 2. z vrtanjem načeti: desko je samo navrtal / navrtali so mu čoln, da se je potopil 3. publ. z vrtanjem priti do česa: navrtati nafto, vodo / navrtati nov vrelec; pren., ekspr. navrtal je nov vir dohodkov ∙ pog. navrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem pripraviti koga, da dá denar navŕtan -a -o: navrtana stena ♪
  4.      navzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. redko privzdigniti: pozdravil je in navzdignil klobuk 2. nar. vzhodno začeti peti: navzdignil je z globokim glasom / navzdigniti pesem ● ekspr. tako ne bo šlo več naprej, je navzdignila je rekla, spregovorila ♪
  5.      navzémati se  -am se nedov. (ẹ̑) z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: živila se ob neustreznem skladiščenju rada navzemajo neprijetnih vonjev / navzemati se globokih čustev; tam so se navzemali tujega duha; tudi on se je navzemal njihove razburjenosti navzémati knjiž. postajati bogatejši za kako lastnost; dobivati: stvar navzema novo obliko / njegova bolezen navzema trajen značaj ♪
  6.      navzéti se  -vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ́ á) z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame različnih soli / navzeti se delavnosti, kljubovalnosti, novih nazorov; prijatelji so se navzeli njegovega mišljenja; kmalu so se navzeli njene dobre volje navzéti knjiž. postati bogatejši za kako lastnost; dobiti: načrt je navzel konkretno obliko / njene oči so navzele dobrohoten videz ♪
  7.      navzkrížje  -a s (ȋ) nav. ekspr. neskladje, nesoglasje: navzkrižja med strankama se povečujejo; družbena, politična navzkrižja; navzkrižje interesov, mnenj; navzkrižja v vzgoji / med njima prihaja do navzkrižij prepirov, sporov; s starši je prišel v navzkrižje ♪
  8.      nazabávati se  -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi: ob gledanju predstave so se nazabavali ♪
  9.      nazadováti  -újem nedov. (á ȗ) prehajati z višje stopnje na nižjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje ♪
  10.      nazajtrkováti se  -újem se dov. (á ȗ) najesti se pri zajtrku: ni se še nazajtrkoval ♪
  11.      nazál  -a m (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n ♪
  12.      nazálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. nosen: nazalni glas; nazalni vokali ♪
  13.      nazdráviti  -im dov. (ā ȃ) s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje: nazdravili so ženinu in nevesti; nazdraviti z vinom / nazdravili in trčili bomo kasneje; pren., ekspr. na večerji daleč od doma je nazdravil tudi svoji domovini ♪
  14.      nazdrávljati  -am nedov. (á) s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje: nazdravljati slavljencu; ljudje so jedli, pili in si nazdravljali; pren., ekspr. nazdravljati domovini, svobodi ♪
  15.      nazébsti  -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́) nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili nazébel -bla -o: nazeble noge ♪
  16.      nazijáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. grobo, glasno ošteti: nazijala ga je, ker je zamudil nazijáti se nagledati se: ali se še niste nazijali ♪
  17.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali ♪
  18.      naznačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj; nakazovati: naznačevati možnosti za sodelovanje // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: ozadje na slikah je navadno le naznačeval ♪
  19.      naznáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil 2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj 3. star. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev naznáčen -a -o: narahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri ♪
  20.      naznaníti  in naznániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu ♪
  21.      naznánjati  -am nedov. (á) 1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan // vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju 2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem 3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela naznanjajóč -a -e: dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda ♪
  22.      naznanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. naznanjati, napovedovati: naznanjevati goste 2. izpovedovati, izražati: naznanjuje ji svojo ljubezen; naznanjevati svoje misli naznanjujóč -a -e: žvižganje, naznanjujoče njihov prihod ♪
  23.      nazobáti se  -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale // nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja ● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače) ♪
  24.      nazóbčati  -am dov. (ọ̄) narediti zobce, zobčke: nazobčati papir nazóbčan -a -o: nazobčana znamka; nazobčano kolesce ♦ bot. nazobčani list ♪
  25.      nazóbčkati  -am dov. (ọ̄) nazobčati: nazobčkati papir, znamke nazóbčkan -a -o: nazobčkan papir ♪

   6.595 6.620 6.645 6.670 6.695 6.720 6.745 6.770 6.795 6.820  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA