Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (6.295-6.319)


  1.      napacáti  -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo ∙ slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal ♪
  2.      napackáti  -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. 1. narisati, naslikati: slike, ki jih on napacka, niso dosti vredne ∙ slabš. pokaži, kaj si napackal naredil, napisal 2. namazati, nabarvati: lica si je na debelo napackal z rdečo barvo ♪
  3.      napáčen  in nápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) 1. ki ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na napačen avtobus; zavrteti napačno telefonsko številko c) z resničnostjo, dejstvi: napačen datum, naslov; dati napačne podatke; račun, rezultat je napačen; napačna diagnoza, informacija // nav. ekspr. ki ni v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: njihov nazor je napačen; boriti se za napačno stvar / o zadevi ima napačno mnenje 2. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant ni napačen, le hitro se razjezi; na pogled ni napačna / ni napačnega obraza, napačne postave / hišo sem si ogledal, ni napačna ● ekspr. nimajo ga za napačnega človeka ga cenijo; ekspr. na napačnem koncu se česa lotiti napačno; pog., ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; ekspr. prikazovati kaj v napačni luči napačno, neresnično; ekspr. hoditi po napačnih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. v napačni veri živi, če misli, da ga niso videli moti se napáčno in nápačno 1. prislov od napačen: napačno ocenjevati, prikazovati, razumeti 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ne bo napačno, če greš z njimi; ne bi bilo napačno, če bi ga vprašal za svet; sam.: nič napačnega ni naredil ♪
  4.      napàd  -áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad // vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi 2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik 3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo ∙ ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove 4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice // ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti 5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata // žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad ◊ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota ♪
  5.      napadálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo ♪
  6.      napadálen  -lna -o prid., napadálnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna 2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo 3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor ◊ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu napadálno prisl.: igrali so zelo napadalno ♪
  7.      napádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države 2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja 5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali napadajóč -a -e: napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče ♪
  8.      napájati  -am nedov. (ā) 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden 3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa 4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati // elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo ● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo ◊ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker napájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo // naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri ♪
  9.      napápcati se  -am se dov. (ā) otr. najesti se: no, si se napapcal ♪
  10.      napárati 1 -am dov. (ȃ) 1. s paranjem priti do določene količine česa: naparala je kup cunj 2. nar. prevarati, ukaniti: Ne boš me, Nace, več naparal za domačijo (I. Zorec) ♪
  11.      napárati 2 -am dov. (ā) nar. položiti na mrtvaški oder: Najprej so očeta naparali, kakor so videli pri materi (Prežihov) ♪
  12.      naparfumírati  -am dov. (ȋ) nadišaviti s parfumom: za ples jo je sfrizirala in naparfumirala; preveč se naparfumira naparfumíran -a -o: zelo je naparfumirana ♪
  13.      napáriti  -im in naparíti -ím dov., napáril (á ȃ; ȋ í) fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze: napariti kovinsko plast na steklo; napariti v vakuumu napárjen -a -o in naparjèn -êna -o: naparjeno kovinsko ogledalo ♪
  14.      napásti  -pádem dov., stil. napàl napála (á ā) 1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: sovražnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi 2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen 5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci 6. redko zapasti: napadlo je pol metra snega ● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti napáden -a -o: napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnico ♪
  15.      napásti  -pásem dov. (á) 1. s pašo, pasenjem nasititi: preden gre v šolo, mora še kravo napasti; živina se je dobro napasla / v gozdu se prašiči napasejo žira in želoda 2. ekspr. nahraniti: goste so dobro napasli in napojili; pojdi v kuhinjo, da te napasejo 3. ekspr. potešiti, zadovoljiti: pritekla je na prag, da napase svojo radovednost / napasel je svojo strast ∙ ekspr. rad bi se napasel ob njenih solzah užival ob njenem trpljenju, solzah // v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad bleščečimi izložbami napásen -a -o: konji so napaseni; napasena častihlepnost ♪
  16.      napastováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. napadati, lotevati se: skrb ga napastuje / brez uspeha ga je napastovala zapeljevala ♪
  17.      napêči  -pêčem dov., tudi napekó; napêci napecíte; napékel napêkla (é) s pečenjem priti do določene količine česa: napekli in nakuhali so veliko dobrot; napeči kruha za tri dni ♪
  18.      napeháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) s pehanjem, porivanjem spraviti kam: napehaj sena iz skednja ♪
  19.      napeljáti  -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje // načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje 2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo // nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati 3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve 4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv ● ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev napelján -a -o: skozi zid napeljan kabel ∙ ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev ♪
  20.      napeljávati  -am nedov. (ȃ) napeljevati: napeljavati kabel / napeljavajo elektriko in telefon / skušal jo je razvedriti in je zato pogovor napeljaval na druge stvari / napeljavala ga je, naj ji pove kaj več o sebi ♪
  21.      napeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljevati žico skozi cev // načrtno nameščati žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: začeli so napeljevati elektriko in vodovod 2. delati, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljevati vodo v kanale ∙ ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist // nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: napeljevala je pogovor nanj 3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljeval jih je, naj ga zapustijo; vsi so jo napeljevali k temu ♪
  22.      napénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal 3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje: obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje // nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja 4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin ● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati ◊ anat. napenjati glasilke napénjati se ekspr. 1. knjiž. dvigati se, naraščati: reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove // redko vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg 2. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja // truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril 3. bahati se, postavljati se: pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je napenjajóč -a -e: obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma ♪
  23.      napériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperiti bajonete proti demonstrantom; naperil je puško vanj / ekspr. naperiti ogenj na sovražnikovo patruljo začeti streljati; pren., ekspr. puščico svoje satire je naperil proti lizunstvu in podkupljivosti 2. knjiž. naravnati, usmeriti: daljnogled je naperil proti hribom / ekspr.: govor je naperil proti svojim nasprotnikom; svojo kritično misel je naperil proti individualističnim težnjam posameznikov / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperil je korak proti njemu; pogled je naperila naravnost vanj; naperiti očitke, tožbo proti komu napérjen -a -o: napad v časopisu je bil naperjen nanj; vstopil je z naperjeno brzostrelko; proti frazarjenju naperjena komedija ♪
  24.      napérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperjati puške v demonstrante 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: naperjati daljnogled proti čemu / ekspr.: rad je naperjal zbadljive besede proti njemu; naperjati javno mnenje proti takim vzgojnim metodam / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperjati korak proti komu; naperjati pogled v koga ♪
  25.      naperúšiti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. našopiriti se: kokoši so se naperušile / ekspr. ves se je naperušil in ga srepo pogledal ♪

   6.170 6.195 6.220 6.245 6.270 6.295 6.320 6.345 6.370 6.395  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA