Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (6.276-6.300)


  1.      namúzniti se  -em se dov. (ú ȗ) s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: moški so se ob tej novici namuznili; skrivaj, veselo, zadovoljno se namuzniti ♪
  2.      nanášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda // z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik 2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal 3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk nanášati se v zvezi z na biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko nanašajóč -a -e: nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala ♪
  3.      nanêsti  -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile // z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta 2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši 5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese nanesèn tudi nanešèn -êna -o: zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno ♪
  4.      nanízati  -am dov. (ȋ) 1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico: nanizati obročke, zlatnike / nanizati na vrvico 2. knjiž. narediti, da je, pride kaj drugo za drugim: režiser je nanizal prizore v drugačnem redu / nanizati zvoke v melodijo // publ. povedati, navesti kaj drugo za drugim: nanizati nekaj dejstev, podatkov; nanizati svoje potne vtise / v članku je nanizal nekaj večjih napak / okrog tega dogodka je avtor nanizal vrsto zanimivih oseb nanízan -a -o: na vrvico nanizani biseri; iz nanizanih dejstev je razviden potek dogodkov / knjiž.: v ozadju so nanizani gorski vrhovi; hiše, nanizane v kolobar ♪
  5.      nanizávati  -am nedov. (ȃ) redko nizati: nanizavati bisere na ogrlico / motivi so se nanizavali drug na drugega ♪
  6.      nanoréti se  -ím se dov., nanôrel se (ẹ́ í) ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: za pusta se nanorijo in naplešejo ● ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti ♪
  7.      nanosíti  -nósim dov., nanóšen (ȋ ọ́) z nošenjem spraviti kam: nanositi vodo v škaf; od kod so ti to nanosili / nanosil ji je drv; ekspr. nanosila je na mizo vse, kar je imela ♪
  8.      nanováčiti  -im dov. (á ȃ) z novačenjem priti do česa: vojake so nanovačili med kmečkim prebivalstvom / ekspr. na hitro so nanovačili nekaj strokovnjakov nabrali, zbrali ♪
  9.      nanóžnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice 2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice ♪
  10.      naobedováti se  -újem se in naobédovati se -ujem se dov. (á ȗ; ẹ̑) najesti se pri obedu: pustite jih, da se v miru naobedujejo ♪
  11.      naoblačíti se  -ím se dov., naobláčil se (ȋ í) knjiž. pooblačiti se: proti večeru se je nebo naoblačilo / lice se mu je nenadoma naoblačilo ♪
  12.      naobráziti  -im dov. (ā ȃ) zastar. izobraziti: svoje otroke hoče naobraziti naobrážen -a -o: ima zelo naobraženega prijatelja / literarno naobraženi ljudje ♪
  13.      naóčnica  -e ž (ọ̑) nav. mn. 1. redko plašnica: konj z naočnicami 2. zastar. očala: nositi, obrisati si naočnice ♪
  14.      naogljíčiti  -im dov. (í ȋ) metal. dodati jeklu ogljik: pred kaljenjem jeklo naogljičijo ♪
  15.      naôknica  in naóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice ♪
  16.      naóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) namazati z oljem: naoljiti ključavnico, ležaj; očistiti in naoljiti šivalni stroj / naoljiti čevlje; naoljiti si kožo pred sončenjem // prepojiti z oljem: naoljiti papir, usnje naóljen -a -o: naoljeni strojni deli; lase ima preveč naoljene ♪
  17.      naonegáviti  -im dov. (á ȃ) star. narediti, storiti, navadno kaj neprimernega, nedopustnega: sin je spet nekaj naonegavil; lepo reč ji je naonegavil ♪
  18.      naostríti  -ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn -êna -o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim ♪
  19.      napaberkováti  -újem in napáberkovati -ujem dov. (á ȗ; á) s paberkovanjem priti do določene količine plodov, sadežev: napaberkovali so še nekaj grozdja // ekspr. priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: te narečne besede je napaberkoval na Goriškem; to je le napaberkoval iz romana / napaberkoval je še deset prostovoljcev napaberkován in napáberkovan -a -o: skopi, napaberkovani podatki ♪
  20.      napacáti  -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo ∙ slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal ♪
  21.      napackáti  -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. 1. narisati, naslikati: slike, ki jih on napacka, niso dosti vredne ∙ slabš. pokaži, kaj si napackal naredil, napisal 2. namazati, nabarvati: lica si je na debelo napackal z rdečo barvo ♪
  22.      napáčen  in nápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) 1. ki ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na napačen avtobus; zavrteti napačno telefonsko številko c) z resničnostjo, dejstvi: napačen datum, naslov; dati napačne podatke; račun, rezultat je napačen; napačna diagnoza, informacija // nav. ekspr. ki ni v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: njihov nazor je napačen; boriti se za napačno stvar / o zadevi ima napačno mnenje 2. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant ni napačen, le hitro se razjezi; na pogled ni napačna / ni napačnega obraza, napačne postave / hišo sem si ogledal, ni napačna ● ekspr. nimajo ga za napačnega človeka ga cenijo; ekspr. na napačnem koncu se česa lotiti napačno; pog., ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; ekspr. prikazovati kaj v napačni luči napačno, neresnično; ekspr. hoditi po napačnih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. v napačni veri živi, če misli, da ga niso videli moti se napáčno in nápačno 1. prislov od napačen: napačno ocenjevati, prikazovati, razumeti 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ne bo napačno, če greš z njimi; ne bi bilo napačno, če bi ga vprašal za svet; sam.: nič napačnega ni naredil ♪
  23.      napàd  -áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad // vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi 2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik 3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo ∙ ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove 4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice // ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti 5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata // žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad ◊ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota ♪
  24.      napadálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo ♪
  25.      napadálen  -lna -o prid., napadálnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna 2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo 3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor ◊ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu napadálno prisl.: igrali so zelo napadalno ♪

   6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA