Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (6.051-6.075)



  1.      nagrajeváti  -újem nedov.) 1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem // dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti 2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati nagrajeván -a -o: to delo ni primerno nagrajevano
  2.      nagrbánčiti  -im dov.) narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili nagrbánčen -a -o: nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi
  3.      nagŕbati  -am dov. ( ) redko nagrbančiti: nagrbati čelo; prsti so se nagrbali od luga nagŕban -a -o: starka je nagrbana kot suha hruška; nagrbana lica
  4.      nagŕbiti  -im dov.) 1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila 2. redko nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo nagŕbljen -a -o: nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz
  5.      nagrdíti  -ím dov., nagŕdil ( í) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen ji je nagrdila obraz
  6.      nagrebéniti  -im in nagrebeníti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal
  7.      nagrêbsti  -grêbem dov., nagrébel nagrêbla; nagrêben (é) z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice
  8.      nagreníti  -grénem dov. ( ẹ́) knjiž., redko nagrebsti, nagrabiti: nagreniti žerjavico na kup
  9.      nagrísti  -grízem dov. (í) 1. z grizenjem načeti: nagristi jabolko; miši so nagrizle zelje 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: kemikalije lahko nagrizejo kovino ∙ ekspr. spomenike je že nagrizel zob časa zaradi starosti začenjajo razpadati nagrízen -a -o: nagrizena čokolada; od črvov nagrizena vrata
  10.      nagrizováti  -újem nedov.) 1. z grizenjem načenjati: miši nagrizujejo sadje 2. ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: žveplena kislina nagrizuje železne kotle
  11.      nagrmáditi  -im dov.) z grmadenjem spraviti skupaj: kamenje v dolini so nagrmadili hudourniki; pren., ekspr. nagrmaditi goro dokazov; nagrmaditi si bogastva nagrmáditi se priti kam, pojaviti se kje v veliki količini: v skladiščih se nagrmadijo zaloge blaga / ob kiosku se je nagrmadilo veliko ljudi; pren., ekspr. težke skrbi so se nagrmadile nanjo nagrmáden -a -o: na bregu nagrmadene ledene plošče; soba je nagrmadena z dragocenim pohištvom
  12.      nagrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zelo glasno, hrupno priti: v hišo so nagrmeli vojaki nagrméti se reči, povedati veliko takega, kar človeka vznemirja, razburja: dovolj sem se nagrmel proti takemu ravnanju
  13.      nagrníti  in nagŕniti -em dov. ( ŕ) nar. nagrebsti, nasuti: nagrni še malo zemlje k roži / nagrnila je skledo fižola z mize nagrníti se in nagŕniti se knjiž. zgrniti se: vsi so se nagrnili na prvo predstavo; nagrniti se k vratom
  14.      nagromáditi  -im dov.) zastar. nagrmaditi: reka je nagromadila kup vejevja / na trgu se je nagromadilo mnogo ljudstva
  15.      nagubánčiti  -im dov.) narediti gube, zlasti na koži: nagubančiti čelo; koža na vratu se mu je nagubančila nagubánčen -a -o: nagubančen obraz
  16.      nagúbati  -am dov. (ū) narediti gube: skrbi so mu nagubale obraz / nagubati blago, zavese / pri sedenju se ji obleka naguba zmečka nagúban -a -o: nagubana koža; nagubano čelo; rada nosi nagubana krila ♦ geogr. nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja
  17.      nagúliti se  -im se dov., nagúlila se in nagulíla se (ú) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: zgodovino se je nagulil, ker bo vprašan / naguliti se na pamet / si se že nagulil za izpit naučil, naštudiral
  18.      nahahljáti se  -ám se dov.) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hahljanju: nahahljati se v veseli družbi
  19.      nahájati  -am nedov. () publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce // večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi nahájati se publ., s prislovnim določilom biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču
  20.      nahítro  in na hítro prisl. () izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko je šla mimo, ga je nahitro pogledala; nahitro pojesti // izraža, da se dejanje zgodi nepričakovano ali v nepričakovano kratkem času: nahitro se odločiti, poročiti; nahitro umreti // nav. ekspr. izraža, da je dejanje zaradi prehitrega delanja, opravljanja manj kvalitetno: nahitro izdelati; nalogo sem samo nahitro pregledal; nahitro pripravljen nastop
  21.      nahladíti se  -ím se dov., nahládil se; nahlajèn ( í) nekoliko se prehladiti: spet se je nahladil in začel kašljati
  22.      nahlastáti se  -ám se dov.) knjiž. 1. nadihati se: komaj se je nahlastal svežega zraka 2. najesti se: merjasec se je nahlastal želoda
  23.      nahodíti se  -hódim se dov., nahójen ( ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči
  24.      nahraníti  in nahrániti -im dov. ( á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja
  25.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. ( á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati

   5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA