Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (601-625)



  1.      brónhij  tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
  2.      bronírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati: bronirati ohišje aparata
  3.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. () prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem
  4.      bróščnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae
  5.      brošírati  -am nedov. in dov. () spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga
  6.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži
  7.      bŕskati  -am nedov. ( ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
  8.      bŕskniti  -em dov.) brsniti: razburjeno je brsknil papirje od sebe
  9.      bŕsniti  -em dov.) s prsti sunkovito odriniti: brsniti časopis od sebe; brsniti svinčnik z mize; pren. brsnil mu je zbadljivo besedo pod nos
  10.      brstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve
  11.      brstíti se  -ím se nedov. ( í) 1. redko brsteti: drevo se brsti 2. nar. koroško bahati se: brstila sta se, koliko dreves sta že podrla
  12.      bŕstnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta
  13.      brtvíti  -ím nedov., brtvèn ( í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti
  14.      brúhati  -am nedov.) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
  15.      brúhniti  -em dov.) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
  16.      brúndati  -am nedov. () 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
  17.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. ( ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisatietn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
  18.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. ( ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil
  19.      brúsnica  -e ž () nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
  20.      brúsniti  -em dov.) redko s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust; pren., ekspr. brusniti psovko
  21.      bŕzdati  -am nedov. () 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
  22.      brzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom // redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele brzèč -éča -e: mimo brzeči ljudje
  23.      brzojáviti  -im dov.) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta
  24.      brzojávljati  -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati
  25.      búbati  -am nedov. (ū) otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala búban -a -o bolan: ali si bubana?

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA