Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (5.820-5.844)


  1.      mukljáti  -ám nedov. (á ȃ) oglašati se s kratkimi, zamolklimi glasovi: veverica muklja ♪
  2.      múkniti  -em dov. (ú ȗ) nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni muknil / čeprav ga je bolelo, ni niti muknil ♪
  3.      múksniti  -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besede ne muksne / poslušal je in si ni upal niti muksniti ♪
  4.      múlast 1 -a -o prid. (ú) pog., nav. slabš. neprijazen, nepriljuden: mulast otrok; mulasta ženska ♪
  5.      múlast 2 -a -o prid. (ú) lov. brezrog: mulast jelen ♪
  6.      múlati se  -am se nedov. (ȗ) nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek) ♪
  7.      múlčiti  -im nedov. (ū ȗ) agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
  8.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
  9.      múliti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo ♪
  10.      múltimilijonár  -ja m (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar ♪
  11.      multiplicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. množiti: že zna multiplicirati / publ. v tem času so se mnoga vprašanja le multiplicirala večkrat ponavljala multiplicíran -a -o: multiplicirano število ♦ ekon. multiplicirano delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti ♪
  12.      mumificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju: mumificirati truplo; mumificirati živali; na vročem in suhem zraku so se trupla mumificirala mumificíran -a -o: mumificirana riba; mumificirano telo velikega voditelja; ekspr. presojati kaj s stališča mumificiranega narodnjaštva nesodobnega, neživljenjskega ♪
  13.      muréna  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae ♪
  14.      múrenček  -čka [rǝn] m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od muren: majhni murenčki; čirikanje murenčkov / klicati murenčka z bilko bezati v njegovo bivališče in govoriti določene besede ♪
  15.      múri  -ja m (ȗ) nav. ekspr. 1. črnkasta žival: poklicati murija; zapreči murija in sivca 2. redko murenček: črni muri, pridi iz luknjice ♪
  16.      músati se  -am se nedov. (ȗ) nar. dolenjsko 1. goliti se: kokoši se musajo 2. biti v ljubezenskem odnosu: Fant se mi musa z revnim dekletom — še krilo ji bo moral kupiti (I. Zorec) ♪
  17.      musírati  -am nedov. (ȋ) agr. izločati ogljikov dioksid v obliki mehurčkov: vino, mineralna voda musira ♪
  18.      múšiti se  -im se nedov. (ú ȗ) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka ♪
  19.      mušketír  -ja m (í) 1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo: mušketirji in arkebuzirji 2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mušketirjev / šalj. to so bili trije mušketirji našega razreda ♪
  20.      mútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. nem človek: mutci in glušci; molčali so kot mutci ♪
  21.      mutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavati glas: ne poje več v zboru, ker mutira / je že mutiral 2. biol. dobivati novo dedno lastnost: nekateri organizmi večkrat mutirajo 3. knjiž. spreminjati se, prilagajati se: v boju z okolico neprestano mutirati ♪
  22.      múzati se  -am se nedov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa: vsa družba se je muzala ob teh besedah; muzal se je njegovim dokazom; pomenljivo, skrivaj, tiho so se muzali // imeti, kazati hudomušen odnos do česa sploh: sosedje so se muzali ob njegovih brezuspešnih ženitnih poskusih 2. nar. naskrivaj, neopazno odhajati: po vrsti so se začeli muzati iz hiše / počasi se je muzal mimo 3. nar. drgniti se: pes se mu je začel muzati ob koleno muzáje se: muzaje se si je gladil brado muzajóč se -a -e: muzajoč se je poslušal prepir; muzajoči se obrazi ♪
  23.      muzicírati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. igrati (na glasbilo): godci pridno muzicirajo; v kavarni muzicirajo dolgo v noč; peti in muzicirati; pren. murni neutrudno muzicirajo // izvajati glasbeno delo, navadno kvalitetno: pod dirigentovim vodstvom orkester skladno muzicira ♪
  24.      muzikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje ♪
  25.      mužéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. biti muževen: veje so mužele 2. cediti se, mezeti: tla so mužela in se vdajala ♪

   5.695 5.720 5.745 5.770 5.795 5.820 5.845 5.870 5.895 5.920  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA