Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (5.601-5.625)


  1.      míškica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica ♪
  2.      míti  míjem nedov., mìl (í ȋ) knjiž. umivati: droben dež mu mije obraz ♪
  3.      mitingováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prirejati mitinge: po spopadih so borci mitingovali po vaseh ♪
  4.      mitizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali mitizíran -a -o: mitizirani dogodki ♪
  5.      mitraljírati  -am nedov. in dov. (ȋ) streljati, obstreljevati z mitraljezom: letala bombardirajo in mitraljirajo zbirališča sovražnih čet; mitraljirati s kratkimi rafali ♪
  6.      mizáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: ima kmetijo in po malem mizari / rad je mizaril v očetovi delavnici ♪
  7.      mižáti  -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on ∙ ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi ♪
  8.      mláčnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: očitajo mu, da je mlačnež; narodni mlačneži in omahljivci ♪
  9.      mlád  -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človeka a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica ● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad ◊ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši ♪
  10.      mladíti  -ím nedov., mlajèn (ȋ í) star. pomlajevati: vrač je trdil, da zna mladiti stare ljudi / sreča mu mladi srce ● nar. v grmovju mladijo kosi imajo mlade ◊ agr. mladiti lan, konopljo goditi mladíti se dobivati mlad, mladosten videz: zadnje čase se vidno mladi / ekspr. dvorec se mladi pod spretnimi rokami restavratorjev; pren., ekspr. zemlja se mladi vsako pomlad ♪
  11.      mládogramátik  -a m (ȃ-á) lingv. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja: vpliv mladogramatikov ♪
  12.      mládoporočênec  -nca m (ȃ-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: mladoporočenca sta se vselila v novi dom; čestitati mladoporočencema ♪
  13.      mladósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mladost: mladostni ideali; mladostne zablode; lepa mladostna doživetja / to je moj mladostni prijatelj; objaviti svoje mladostne pesmi / obujati mladostne spomine ♦ ped. mladostna doba doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo 2. po videzu še mlad: čeprav je starejša, je še mladostna in živahna / mladosten obraz // nav. ekspr. značilen za mladega človeka: hoditi z mladostnimi koraki; mladostna vnema, zagnanost mladóstno prisl.: mladostno hoditi; mladostno razigran, sproščen ♪
  14.      mláhati  -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ȃ) knjiž., redko mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji ♪
  15.      mláka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪
  16.      mlákar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar ♪
  17.      mláskati  -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ) 1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu 2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku mlaskajóč -a -e: mlaskajoči glasovi; mlaskajoče pitje ♪
  18.      mláskniti  -em dov. (á ȃ) z (naglim) odmikom jezika od neba dati nizek, nezveneč glas: zadovoljno mlaskniti z jezikom / mlasknila je z ustnicami cmoknila ♪
  19.      mlatíti  in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo // tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal 3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj 4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance ● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja ♪
  20.      mléčnež  -a m (ẹ̄) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: polk sestavljajo sami mlečneži / kot nagovor kaj boš ti, mlečnež ♪
  21.      mléčnik  -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus ♪
  22.      mléčnjak  -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: to je napravil kak mlečnjak; tak mlečnjak me že ne bo učil 2. zastar. mlečni zob: izpuliti otroku zadnji mlečnjak ♪
  23.      mlečnozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) nav. slabš. mlad, neizkušen: mlečnozoba zaljubljenca; preveč si še mlečnozob, da bi ukazoval ♪
  24.      mlečnozóbec  -bca m (ọ̑) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: namesto krepkih mož so nam poslali četo mlečnozobcev / v politiki je še mlečnozobec / kot nagovor ti pa kar molči, mlečnozobec ♪
  25.      mlekáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s pridobivanjem in (pre)prodajo mleka: mlekariti po starem ♪

   5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA