Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (5.326-5.350)


  1.      makiavelízem  tudi machiavellízem -zma [makjaveli-] m (ȋ) 1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma 2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma ♪
  2.      makníti  in mákniti -em dov. (ȋ á) star. premakniti: plug je maknil na ogon / bil je pijan, da ni več maknil jezika makníti se in mákniti se iti stran, oditi: več dni se ni maknil od doma ♪
  3.      mákovec  -vca m (ā) nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae ♪
  4.      maksimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine maksimíran -a -o: maksimirana cena ♪
  5.      mála  -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr. 1. majhna deklica: kam greste, tovariš, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala // (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali 2. redko dekle, ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali prid., mali m ♪
  6.      málati  -am nedov. (ȃ) žarg. slikati: lepo je znal malati // nižje pog. pleskati, slikati: danes malamo stanovanje málan -a -o: soba je bila lani malana / star. malana kamrica poslikana ♪
  7.      malénkost  -i ž (ẹ́) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost« // v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost 2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost 3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran 4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz: prišli bomo žena, sin in moja malenkost ♪
  8.      malénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) nav. ekspr. zelo majhen: stroški so malenkostni; imeti malenkostno prednost // ki pripisuje malo pomembnim stvarem prevelik pomen: to je malenkosten človek; ne bodi malenkosten / očitati komu malenkostne motive malénkostno prisl.: načrt bo treba malenkostno popraviti; malenkostno zamerljiv ♪
  9.      malénkostnost  -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost malenkostnega: malenkostnost okolja ga je ovirala v dejavnosti / težko je prenašal njeno malenkostnost / ogibati se vsake malenkostnosti ♪
  10.      máli  -ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali prid., mala ♪
  11.      máli  -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) 1. določna oblika od majhen: a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata b) pog.: mali golaž; malo pivo c) spori v malih kolektivih; mali narodi č) topovi z malimi dometi d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest g) male in velike napake h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju ◊ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj ♪
  12.      málicati  -am nedov. (ȃ) jesti malico: si že malical; posedli so in začeli malicati / malicala sta kruh, namazan z maslom ♪
  13.      malíčiti  -im nedov. (í ȋ) nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz // spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem // pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / redko kaj se tako lepotičiš in maličiš ♪
  14.      malikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo 2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo // imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave malikován -a -o: malikovano bitje ♪
  15.      malíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval ♪
  16.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji ♪
  17.      málokàj  máločésa zaim. (á-ȁ á-ẹ̄) nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: v tem kraju se je v desetih letih malokaj spremenilo; v maločem se loči od drugih ♪
  18.      malomeščánstvo  -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
  19.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje ♪
  20.      maloščetínec  -nca m (ȋ) nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta ♪
  21.      maltretírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene ♪
  22.      mamíti  in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ȋ á; á ȃ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren ♪
  23.      mándelj  -na in -dlja [dǝl] m (á) 1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni ♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara 2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: odstraniti mandeljne; vnetje mandeljnov ♪
  24.      mándeljc  -a [dǝl] m (ȃ) 1. raba peša (živalski) samec, navadno zajec: k zajklji so spustili mandeljca / ekspr. ali je mandeljc ali babica 2. nav. mn., pog., slabš. mož, fant: te tri mandeljce bomo pa že ugnali ♪
  25.      mandráti  -ám nedov. (á ȃ) mendrati: mandrati travo / razdražena žival ga je podrla in mandrala po njem / ves nestrpen je mandral po hiši ♪

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA