Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (4.976-5.000)



  1.      kvartáč  -a m (á) nav. ekspr. kdor kvarta: kvartači so se zatopili v igro; postal je strasten kvartač
  2.      kvartáti  -ám nedov.) igrati igro s kartami: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje
  3.      kvartírati  -am nedov. in dov. () zastar. nastanjevati: vojaki so kvartirali konje pri kmetih
  4.      kvartopíriti  -im nedov.) kvartati za denar: kvartopiri in pijančuje
  5.      kvasáti  -ám nedov.) redko kvasiti, čvekati: nikar ne kvasajte
  6.      kvásiti  -im nedov. (á ā) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehajte že kvasiti; začel je nekaj kvasiti o kulturi / kvasiti bedarije, neumnosti
  7.      kvásiti  -im tudi kvasíti -ím nedov.; í) 1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti // zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi 2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate ◊ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus kvásiti se, tudi kvasíti se redko vzhajati: kruh se kvasi kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o: kvašeno testo
  8.      kvásnica  -e ž () nav. mn., biol. kvasovka: delovanje kvasnic / vinske kvasnice
  9.      kvásovka  -e ž () nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila z encimi, ki povzročajo alkoholno vrenje: delovanje kvasovk; skrbno gojene kulture kvasovk in bakterij / glive kvasovke / pivska kvasovka ki povzroča spremembo slada v pivo; vinska kvasovka ki povzroča spremembo mošta v vino
  10.      kvázar  -ja m () nav. mn., astr. zelo oddaljen, zvezdi podoben izvor močnega radijskega sevanja: odkritje kvazarjev
  11.      kvéčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči
  12.      kvéder  -dra m (ẹ́) nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder
  13.      kvédrovec  -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov
  14.      kvíkati  -am nedov. () oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale
  15.      kvitírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. sprejeti, vzeti: hvaležno kvitirati; dano dejstvo je kvitiral s cinizmom 2. v stari Avstriji odpovedati se vojaški, navadno oficirski službi: odločil se je, da bo kvitiral
  16.      kvóčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoči
  17.      kvókati  -am in kvóčem nedov. (ọ̑) nar. vzhodno kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoka
  18.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja ( ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l
  19.      labiál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov
  20.      labiálen  -lna -o prid. () lingv. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik
  21.      labializácija  -e ž (á) lingv. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i
  22.      lábiodentál  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala
  23.      lábiovelár  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari
  24.      labiríntovec  -vca m () nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju
  25.      laboratórij  -a m (ọ́) prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju; obratni laboratorij; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratorijulingv. laboratorij za eksperimentalno fonetiko; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih // prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov

   4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA