Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (4.901-4.925)
- krvavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava ♪
- krvavíti -ím nedov. (ȋ í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo ♪
- krvníčka -e ž (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička ♪
- krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
- krvolóčnež -a m (ọ̑) nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži ♪
- krvolóčnica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. krvoločna ženska: brezčutna krvoločnica ♪
- krvolóčnost -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoločnega: krvoločnost zveri / slabš. znan je bil po svoji krvoločnosti ♪
- krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi ♪
- krvoslédec -dca m (ẹ̑) lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev ♪
- krvožêljen -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪
- krvožêljnost -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost ♪
- kržljàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok ♪
- kržljávost -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost kržljavega: proučuje kržljavost pri živalih; kržljavost drevja ♪
- kserografírati -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku ♪
- kseroksírati -am nedov. in dov. (ȋ) izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku: fotografirati in kseroksirati / kseroksirati dokumente ♪
- ksíht -a m (ȋ) nižje pog., nav. slabš. obraz: nakremžil je ksiht ♪
- kubírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati tretjo potenco števila: kubirati in kvadrirati ♪
- kúharček -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kuhar: kuharček je pomagal v kuhinji ♪
- kuharíja -e ž (ȋ) nav. slabš. kuhanje: hitela je s kuharijo / učiti se kuharije kuharstva ♪
- kuháriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. kuhati: ves dan je doma in kuhari / samo kuhari in peče ♪
- kúhati -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z
glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih
pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
- kúhinjica -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od kuhinja: sedeli so v kuhinjici ♪
- kújati se -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati ♪
- kujonírati -am nedov. (ȋ) knjiž., redko dražiti, jeziti, zafrkavati: ne dovolim, da bi me kujoniral ♪
- kukálce -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem / preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce ♪
4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001