Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (4.776-4.800)


  1.      krempljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. praskati (s kremplji): kokoši so krempljale po dvorišču ♪
  2.      krémžiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati gube, poteze kot pri joku: zadržano ihtenje mu je kremžilo lica; kremžiti obraz, usta; kremžil se je in se cmeril; pil je cviček in se kremžil / ekspr. prijazno kremži lice krémžiti se slabš. jokati: stal je v kotu in se kremžil ♪
  3.      kreníti  krénem dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil // raba peša, s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj 2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti na desno, v levo, v stran; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam // navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh 3. redko narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere ● redko kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke ♪
  4.      krepáti  -ám dov., krêpal (á ȃ) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepala // nizko umreti: tudi ti boš enkrat krepal krepán -a -o: krepana miš ∙ nižje pog., slabš. preveč sem krepan, da bi lahko še kaj delal zelo utrujen, zdelan ♪
  5.      krepávati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. 1. ekspr. poginjati: svinja krepava // nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje ♪
  6.      krepčáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročati, da postane kaj krepkejše, močnejše: hladna voda ga je krepčala; bolnik se krepča z vinom / krepčal me je z dobrimi besedami krepčáti se ekspr. jesti in piti: krepčal se je v neki gostilni ♪
  7.      krepčeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. krepčati: takšno dejanje krepčuje voljo ♪
  8.      krepčílo  -a s (í) nav. ekspr. kar daje moč, krepkost: planinci so bili potrebni krepčila / v gostilni so dobili prijeten počitek in krepčilo ♪
  9.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  10.      krepél  -i [eu̯] ž (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: za njim je vrgel krepel // nav. mn. noga ali roka: imaš čisto prezeble krepeli ♪
  11.      krepelíti  -ím nedov. (ȋ í) star. metati v koga polena, krepelca: neusmiljeno je krepelil kokoši, psa ♪
  12.      krepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati trd, otrpel od mraza: prsti so mu krepeneli / sneg krepeni zmrzuje ♪
  13.      krepíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila 2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile ♪
  14.      krepkóst  tudi krêpkost -i ž (ọ̑; é) nav. ekspr. 1. lastnost krepkega človeka: krepkost telesa 2. knjiž. moč: bil je vesel svoje mladosti in krepkosti / v govoru je bila njegova glavna krepkost ● star. duševna krepkost odločnost, stanovitnost ♪
  15.      krêpniti  -em in krépniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza ♪
  16.      krepóstnež  -a m (ọ̑) nav. iron. pošten, neoporečen človek: prikazovati lažne krepostneže / glej ga krepostneža, ki se skrivaj vdaja poltenosti ♪
  17.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice ♪
  18.      krepóstnik  -a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov ♪
  19.      kresáč  -a m (á) lov. pes, ki laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi: pri zasledovanju divjadi jih je motil kresač ♪
  20.      kresáti  kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren., ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
  21.      kresníčka  -e ž (í) nav. ekspr. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica: nad travo so letale kresničke ◊ rib. riba, ki se v svetlobi rdeče svetlika, Hemigrammus erythrozonus ♪
  22.      kresnikováti  -újem nedov. (á ȗ) redko kresovati: do zore je kresnikoval ♪
  23.      krêsniti  -em, tudi kresníti in krésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) 1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega: rezilo kresne ob kamen / sunkovito je kresnil z vžigalico po škatlici // pog., ekspr. udariti: s puškinim kopitom ga je kresnil po glavi; molči, ali pa te kresnem 2. pog., ekspr., v zvezi z jo začeti hoditi: kresnil jo je kar po bližnjici ● žarg., lov. na lovu je kresnil petelina ustrelil ♪
  24.      kresováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. praznovati kresni dan zvečer pred tem dnem: fantje in dekleta kresujejo 2. ekspr., redko kuriti ogenj na prostem: skupaj sta kresovala in pastirovala ♪
  25.      kréšič  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič ♪

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA