Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (476-500)



  1.      bombardírati  -am nedov. in dov. () metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira sovražnikovo oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi ♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni bombardíran -a -o: bombardirano mesto
  2.      bombírati  -am dov. in nedov. () teh. izbočiti ali zaobliti površino: bombirati pločevino; tapetnik bombira stol; nepreh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov bombíran -a -o: bombirana konzerva; bombirano dno kotla
  3.      bonbónček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od bonbon: kupiti otrokom bonbončke; to dekle je kot bonbonček
  4.      bonificírati  -am dov. in nedov. () 1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni 2. redko izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje
  5.      bonitéta  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete
  6.      bonitírati  -am nedov. in dov. () agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča
  7.      bordírati  -am nedov. in dov. () obrt. delati borduro
  8.      boríti se  -ím se nedov. ( í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države
  9.      borníran  -a -o prid. () knjiž., nav. slabš. omejen, neumen: bornirani malomeščani; drži se svojih borniranih principov
  10.      borníranec  -nca m () knjiž., nav. slabš. omejen, neumen človek: ima ga za borniranca
  11.      borníranost  -i ž () knjiž., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost
  12.      borovníca  -e ž (í) nav. mn. nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode: borovnice cvetejo; nabirati, prodajati borovnice
  13.      bosáti  -ám nedov.) ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču
  14.      bosírati  -am nedov. in dov. () arhit. površinsko obdelati kamen
  15.      bosopétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole
  16.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč
  17.      bóta  -e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah
  18.      botanizírati  -am nedov. () opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali; botanizirati v gozdu
  19.      bótati se  -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo
  20.      botíti  -ím nedov. ( í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
  21.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  22.      botrováti  -újem nedov.) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
  23.      bóžati  -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
  24.      božičeváti  -újem nedov.) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma
  25.      bóžkati  -am nedov. (ọ̑) otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA