Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (4.626-4.650)
- korigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati: korigirati članek; korigira šolske naloge 2. tisk. označevati napake na krtačnem odtisu: staviti in korigirati 3. nav. ekspr. popravljati, spreminjati: avtor je korigiral svoje prejšnje mnenje; svoje pesmi je večkrat korigiral / lepo krojena obleka ji v marsičem korigira premočno postavo ◊ med. korigirati vid izboljšati vid z lečami ustrezne dioptrije korigíran -a -o: korigirana naloga ♦ fot. korigirani objektiv objektiv, izboljšan z uporabo raznih vrst stekla, brušenjem leč, s kombinacijami leč ♪
- korínta -e ž (ȋ) nav. mn. majhna temna rozina brez pečk: dodala je še korinte ♪
- koríst -i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi / gojijo jih zaradi gospodarskih koristi; vse to dela samo zaradi materialnih koristi // nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto sploh: naše koristi se križajo; branil, zagovarjal je njegove koristi; družijo jih skupne koristi / družbene koristi; to zahtevajo javne koristi; podrejati osebne koristi splošnim; zastopa koristi družbe 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: braniti, zastopati koristi delovnega ljudstva / njihova nesloga nam je bila samo v korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v korist izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: dela v korist skupnosti; razmerje med prevodi in domačimi deli se nagiba v
korist prvih k prvim, na stran prvih ● ekspr. tu je vsaka beseda brez koristi kljub opominjanju, govorjenju se nič ne spremeni; star. to sodelovanje je velike koristi za mir je zelo pomembno, važno; star. delati za korist naroda za blaginjo, srečo ◊ ekon. celotna korist skupna korist od določene količine kake dobrine; marginalna ali mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; jur. premoženjska korist ♪
- korístiti -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev; dobro koriščene površine ♪
- koríti -ím nedov. (ȋ í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori ♪
- kormorán -a m (ȃ) nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran ♪
- korobáčiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko tepsti s korobačem: bičati in korobačiti ♪
- korodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
- korumpíranost -i ž (ȋ) nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe ♪
- korumpírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran -a -o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana ♪
- korúpcija -e ž (ú) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil čas splošne korupcije; korupcija v javnem življenju // nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega dajanja ali sprejemanja nagrad: korupcija dvora ♪
- korupcioníst -a m (ȋ) nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec ♪
- kós 1 -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov // predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi 3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim ● ekspr. tam bo še
vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmonična ◊ grad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose ♪
- kós prisl. (ọ̑) nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos ∙ ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti ♪
- kósati -am nedov. (ọ̑) nav. ekspr. iz celote delati, napravljati kose, dele: kosati posestvo, zemljišče; kosati na majhne dele / kosati perutnino rezati, sekati ♪
- kósati se -am se nedov. (ọ̑) 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo ♪
- koseskízem -zma m (ȋ) nav. ekspr. jezikovna značilnost pesnika Koseskega: koseskizmi v pesmi Kdo je mar? / kritik očita pesniku koseskizme ♪
- kosìč -íča tudi kósič -a m (ȉ í; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kos2: v grmu je pel kosič; kosovka s kosičem ♪
- kósiti -im nedov. (ọ́) jesti kosilo: kosili so, ko je vstopil / kosi in večerja doma / preh. kosi rad tečne jedi jé za kosilo ♪
- kosíti -ím nedov. (ȋ í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o: dvakrat košeni travniki ♪
- kosítriti -im nedov., kosítren (í ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: kositriti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom ♪
- kosmàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival // nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu 2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel 3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža 4. ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal ● ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta
je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ bot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč kosmáto prisl.: kosmato zakleti kosmáti -a -o sam.: povedal je marsikatero kosmato / kot kletvica tristo kosmatih! ♪
- kosmatéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati kosmat: mladič kosmati ♪
- kosmáti -ám tudi kósmati -am nedov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) trgati v kosme, nitke: ženske so kosmale platno // redko mršiti, kuštrati: veter mu je kosmal brado ♪
- kosmatíti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj kosmato: kosmatiti pletenine; kosmatiti in krtačiti / kosmatiti površino tkanine ♦ teh. na grobo obdelovati površino lesa, kovin kosmatíti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmati / jopica se ji je začela kosmatiti ♪
4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726