Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (4.276-4.300)


  1.      klínček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate 3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke 4. redko okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov ♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii 5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov ♪
  2.      klínčnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z navadno nasprotno stoječimi listi in dvojnim cvetnim odevalom, Caryophyllaceae: praprotnice in klinčnice ♪
  3.      klínec  -nca m (ȋ) 1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček // nar. zobotrebec: doma delajo klince 2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec 3. v prislovni rabi izraža a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar ♪
  4.      klínkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: klinkal je z verigo ♪
  5.      klínovje  -a s (ȋ) nav. ekspr. več klinov, klini: okno je zavarovano z železnim klinovjem; klinovje kletke / brez klinovja smo srečno dospeli na vrh ♪
  6.      klistírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. dajati klistir: klistirati otroka // nižje pog. biti pretirano vsiljiv, radoveden: klistiral me je celo pot do doma ♪
  7.      klišé  -ja m (ẹ̑) 1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni; zamenjati kliše; gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji ♪
  8.      klišírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. izdelovati klišeje: kliširal je slabo klišíran -a -o 1. deležnik od kliširati: kliširane plošče 2. ekspr. ki ima ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: piše kliširane rime ♪
  9.      klíti  klíjem nedov. (í) poganjati kal(i); kaliti: rž klije; semena klijejo // knjiž. biti, nastajati: mlada ljubezen ji klije v srcu ♪
  10.      kljubováti  -újem nedov. (á ȗ) z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva: fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu 2. ekspr. biti odporen proti čemu: kljubovati prehladu / uspešno kljubuje starosti / stolp še danes kljubuje viharjem // uspešno upirati se: dolgo so kljubovali sovražniku / kljubovati nevarnosti kljubováje: tam je stala, kljubovaje morju kljubujóč -a -e: na obrazu je imel jezen, kljubujoč izraz; prisl.: kljubujoče gledati ♪
  11.      kljúč  -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
  12.      kljúček  -čka m (ú) nav. ekspr. manjšalnica od ključ: zakleniti s ključkom / naviti avtomobilček s ključkom ◊ bot. rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju; petelinček ♪
  13.      kljúčiti  -im nedov. (ú ȗ) knjiž. kriviti, upogibati: ključiti hrbet, rame; ključiti se pod bremenom / skrb ga je ključila ♪
  14.      kljúkati  -am nedov. (ȗ) pritiskati na kljuko (vrat): kljukali in trkali so, a zaman // star. narahlo udarjati, trkati: nekdo kljuka na šipo ♪
  15.      kljún  -a m (ȗ) 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika // nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga ● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ◊ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
  16.      kljúnast  -a -o prid. (ȗ) nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine ♦ teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje ♪
  17.      kljúnčkati  -am nedov. (ȗ) 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata // šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji ♪
  18.      kljúniti  -em dov. (ú ȗ) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune ♪
  19.      kljúsati  -am in kljusáti -ám nedov. (ú; á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: konj je utrujeno kljusal za svojim gospodarjem ♪
  20.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala ♪
  21.      klobasáriti  -im nedov. (á ȃ) slabš. veliko in nespametno govoriti: spet besedičijo in klobasarijo // nizko govoriti, pripovedovati: nekaj je klobasaril o enoličnosti ♪
  22.      klobasáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobasati; ne zna drugega kot klobasati // nizko govoriti, pripovedovati: le kaj ji klobasa / klobasati neumnosti / nekaj je klobasal o meni ♪
  23.      klobásica  tudi klobasíca -e ž (á; í) nav. ekspr. manjšalnica od klobasa: jedel sem izvrstno klobasico / kranjska klobasica / dal mi je klobasico tobaka ♪
  24.      klobučnják  -a m (á) 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak ♪
  25.      klobuštráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati // slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti 2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah // slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu ♪

   4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA