Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (351-375)


  1.      bíčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice ♪
  2.      bíčkar  -ja m (ȋ) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev ♪
  3.      bíčkovec  -vca m (ȋ) nav. mn., bot., zool. bičkar ♪
  4.      bíksati  -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa ♪
  5.      bílabiál  -a m (ȋ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov ♪
  6.      bílabiálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik ♪
  7.      bilancírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati ♪
  8.      bíliti  -im nedov. (í ȋ) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti ♪
  9.      biljardírati  -am nedov. (ȋ) pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo ♪
  10.      bímčkati  -am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala ♪
  11.      bíncati  -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal ♪
  12.      bíngelj  -glja tudi -na [gǝl] m (í) pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri // nav. mn., šalj. noga ♪
  13.      bingljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪
  14.      binírati  -am nedov. in dov. (ȋ) rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira ♪
  15.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
  16.      bírmati  -am dov. in nedov. (ȋ) rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman ♪
  17.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
  18.      birokrátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost birokratskega: birokratičnost sodne obravnave; birokratičnost poslovanja ♪
  19.      birokratizácija  -e ž (á) nav. slabš. uvajanje birokratizma: nasprotovati birokratizaciji; birokratizacija podjetij ♪
  20.      birokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti ♪
  21.      birokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat ♪
  22.      birokrátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica ♪
  23.      biseríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu ♪
  24.      bistríti  -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
  25.      bistroúmiti  -im nedov. (ū ȗ) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA