Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (2.776-2.800)


  1.      hudíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko hudičati: kar naprej se duša in hudiči ♪
  2.      hudíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. jeziti: njegovo zabavljanje ga ni nič hudilo; ljudje so se na tatico zelo hudili ♪
  3.      hudoúriti  -im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši ♪
  4.      hudoúrnik  -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
  5.      hudováti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
  6.      hújskati  -am nedov. (ȗ) spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo: hujskali so ljudstvo proti vladi; hujskati vojake k uporu, otroke zoper starše hujskajóč -a -e: časopis objavlja hujskajoče članke ♪
  7.      hújšati 1 -am nedov. (ȗ) postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša ♪
  8.      hújšati 2 -am nedov. (ȗ) delati hujše, slabše: revščina je hujšala njegovo žalostno usodo; odnosi med sosedi se hujšajo; mednarodna politična situacija se hujša / bolezen se mu hujša ♪
  9.      húkati  -am nedov. (ȗ) 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali ♪
  10.      húkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce 2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne ♪
  11.      húliti se  -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči ♪
  12.      humanitárec  -rca m (ȃ) nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci ♪
  13.      humanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba ♪
  14.      humificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) agr. spreminjati se v humus: listje se humificira ♪
  15.      humizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla humizíran -a -o: humizirana mivka ♪
  16.      húpati  -am nedov. (ȗ) dajati signale s hupo: sedel je za volanom in divje hupal; avtomobili drvijo po cestah in neprestano hupajo ♪
  17.      húpkati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno 1. pestovati, ujčkati: hodila je po sobi in nežno hupkala otroka 2. poskakovati: otroci vpijejo in hupkajo okrog hiše ♪
  18.      húškati  -am nedov. (ȗ) 1. šumeč hitro, sunkovito se premikati: netopirji huškajo v mraku; izpod grmov so huškali zajci // ekspr. večkrat hitro, sunkovito se premakniti: sključene postave so huškale po vrtu sem in tja / sence huškajo mimo okna 2. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: huškati v dlani, v premrle roke ♪
  19.      húškniti  -em dov. (ú ȗ) 1. šumeč hitro, sunkovito se premakniti: lisica huškne mimo; ptice so hušknile z drevesa; raketa je hušknila v zrak / veter je hušknil po brajdi // ekspr. hitro, sunkovito se premakniti: otrok je hušknil na cesto; hušknil je v hišo kakor tat 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, za kratek čas se pojaviti: zadovoljen smehljaj mu je hušknil preko obraza; rdečica ji je hušknila v lice 3. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: huškniti v premrle roke ♪
  20.      húšniti  -em dov. (ú ȗ) huškniti: sova je hušnila nad vrhovi / neznanca sta hušnila kot duh skozi zadnja vrata / ob zidu je hušnila nerazločna senca / iz suhljadi je hušnil droben plamenček ♪
  21.      hvalíčiti  -im nedov. (í ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: hvaličil je vse po vrsti / ekspr. samo hvaliči se, ne naredi pa nič hvali se ♪
  22.      hvalísati  -am nedov. (ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: kramarji so vabili in hvalisali svoje blago / slabš. hvalisa se, da je prepotoval že pol sveta hvali se hvalisajóč -a -e: časopis je objavil hvalisajočo oceno hvalísan -a -o: hvalisana kulturnost našega ljudstva ♪
  23.      hvalíti  in hváliti -im nedov. (ȋ á) 1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno // zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti 2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec ● delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati hvalíti se in hváliti se z govorjenjem ali vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom ∙ ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali hvalèč -éča -e: pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik hváljen -a -o: to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)! ♪
  24.      í  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja (ȋ) deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji ∙ ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i ◊ lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. i število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I ♪
  25.      iblájtar  -ja m (á) nav. slabš. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo 2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal ♪

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA