Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (2.276-2.300)


  1.      germánstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Germanov: njegovo germanstvo jo je odbijalo / nav. ekspr. srdit nasprotnik germanstva nemštva / spopad med slovanstvom in germanstvom Germani ♪
  2.      gerúndij  -a m (ú) lingv. glagolnik ♪
  3.      gerundív  -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika v latinščini, ki izraža nujnost dejanja ♪
  4.      gêsljenje  -a s (ē) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje ♪
  5.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel ♪
  6.      geslóvnik  -a m (ọ̑) lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik ♪
  7.      gestikulírati  -am nedov. (ȋ) spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok: igralec gestikulira in deklamira; smešno se je pačil in gestikuliral; gestikulirati umerjeno, živahno ♪
  8.      gibálo  -a s (á) 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje 2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti ♪
  9.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice ♪
  10.      gibíca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko mlincem podobno pecivo iz nekvašenega testa: peči gibice ♪
  11.      gibljáj  -a m (ȃ) nav. ekspr. malo zaznaven, rahel gib: videti je bilo vsak gibljaj njenega telesa; z enim samim gibljajem ga je odslovila; najmanjši gibljaj te lahko izda / rahel gibljaj trepalnic; pren. gibljaj umetnikove duše ♪
  12.      gibljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep 2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat // ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja ♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; lingv. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi gibljívo prisl.: posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj ♪
  13.      giljotinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino: javno giljotinirati ♪
  14.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  15.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  16.      gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
  17.      gípsati  -am nedov. (í) pog. delati z mavcem, mavčiti: v mavčarni gipsajo / gipsati razpoke v steni ♪
  18.      gizdalíniti  -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
  19.      gízdati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami ♪
  20.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa ♪
  21.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  22.      glágol  -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  23.      glágolnik  -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje ♪
  24.      glás  -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče ◊ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku ♪
  25.      glasílka  -e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA