Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (2.126-2.150)



  1.      flancáti  -ám nedov.) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati
  2.      flankírati 1 -am nedov. () pog. postopati, pohajkovati: flankirati po mestu
  3.      flankírati 2 -am nedov. in dov. () um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami
  4.      flávza  -e ž () nav. mn., pog., slabš. neumnost, čenča: izmišljevati si flavze / stare flavze
  5.      fleksíja  -e ž () 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo
  6.      flektírati  -am nedov. in dov. () 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno
  7.      flíkati  -am nedov. ( ) pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati: flikati z novim bičem // udarjati s takim predmetom: neprestano je flikal konja
  8.      flíkniti  -em dov.) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma
  9.      flínta  -e ž () pog., nav. slabš. puška: kaj se boš postavljal s tisto flinto
  10.      flírtati  -am nedov. () imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo
  11.      flódrati  -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara
  12.      florírati  -am nedov. in dov. () knjiž. imeti izreden uspeh: ustanova je na kongresu florirala s svojo metodo
  13.      flotírati  -am nedov. in dov. () mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: zmleto rudo flotirajo
  14.      fluktuírati  -am nedov. () 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci
  15.      fluorescírati  -am nedov. () fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: nekatere snovi fluorescirajo fluorescirajóč -a -e: fluorescirajoča snov
  16.      fluorografírati  -am dov. in nedov. () rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo
  17.      fofotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo
  18.      fôkniti  -em dov.) nižje pog. udariti (človeka): fokni ga
  19.      fokusírati  -am dov. in nedov. () fiz. usmeriti žarke v fokus
  20.      foliánt  -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti
  21.      foliírati  -am dov. in nedov. () adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko: foliirati zvezek; natančno foliirati foliíran -a -o: foliirana blagajniška knjiga
  22.      folklorizírati  -am nedov. in dov. () vnašati v kaj folklorne elemente: folklorizirati zgodovinsko snov folklorizirajóč -a -e: folklorizirajoča literatura
  23.      fonácija  -e ž (á) lingv. tvorjenje glasu
  24.      foném  -a m (ẹ̑) lingv. glas kot nosilec pomenskega razlikovanja: dve varianti istega fonema
  25.      fonétik  -a m (ẹ́) lingv. strokovnjak za fonetiko

   2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA