Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (19.370-19.394)


  1.      zaparkírati  -am dov. (ȋ) 1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil 2. z napačnim parkiranjem narediti nepreho dno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik ♪
  2.      zapásti  -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā) 1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega // v večjih količinah padajoč a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor 2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti // izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake 4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja 5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla 6. star. postati last koga; pripasti: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi ● star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena zapádel -dla -o: plačati zapadle obroke; zapadla menica; zapadle obveznosti zapáden -a -o: zapaden sneg / v povedno-prislovni rabi vse naokrog je bilo zapadeno ♪
  3.      zapásti  -pásem dov. (á) pasoč izgubiti: zapasti ovco; pes je zapasel že precej živine ● ekspr. zapasel je oči po izložbi radovedno jo je začel ogledovati zapásti se pasoč se zaiti: ovca se je zapasla na njivo; med nevihto se je živina zapasla visoko v skalovje zapásen -a -o: iskati zapasene ovce ♪
  4.      zapazíti  in zapáziti -im dov. (ȋ á ȃ) opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov zapazívši zastar.: zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo zapážen -a -o: bil je takoj zapažen ♪
  5.      zapážati  -am nedov. (á) opažati: zapažati luči v daljavi / zapažali so, da postaja vedno bolj odljuden / zapažati razlike, spremembe ♪
  6.      zapážiti  -im dov. (á ȃ) 1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti 2. redko dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati zapážen -a -o: s slamo zapažen svinjak ♪
  7.      zapečátiti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore: zapečatiti pošiljko; zapečatiti stanovanje; zapečatiti zavitek z voskom / zapečatiti kuverto zalepiti; pren., ekspr. strah mu je zapečatil usta 2. ekspr. potrditi sklenitev česa: s to kretnjo sta zapečatila kupčijo / s tem golom je zapečatil poraz gostov 3. ekspr. narediti, da se kdo ne more rešiti iz kakega neprijetnega položaja: niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje; z najetjem prevelikega kredita se je zapečatil ● žarg., šol. profesor je učenca zapečatil mu z negativno oceno onemogočil napredovanje v višji razred; ekspr. s tem je zapečatil svojo usodo jo dokončno določil; pog. prijeli so ga in zapečatili za dve leti zaprli zapečáten -a -o: zapečaten paket; če ne dobimo pomoči, smo zapečateni ♪
  8.      zapêči  -pêčem dov., tudi zapekó; zapêci zapecíte; zapékel zapêkla (é) 1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja: zapeči že pripravljeno jed v pečici; premalo, preveč zapeči kruh; zapeči pečenko, da nastane skorjica / pazi, da ne zapečeš potice preveč zapečeš 2. povzročiti občutek bolečine zaradi zelo velike toplote: vroče železo ga je zapeklo v dlan 3. povzročiti občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen, poper zapeče / solze so ga zapekle / oči so ga zapekle; brezoseb. v prsih ga je zapeklo // ekspr. povzročiti duševne bolečine: izrečena beseda ga je zapekla; krivica ga je zapekla; to ga je hudo, v dno srca zapeklo ∙ ekspr. vest ga je zapekla dobil je neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde zapečèn -êna -o: zapečen kruh; lepo zapečeno meso ∙ ekspr. zapečeni hrbti turistov temno rjavi; star. bolnik je zapečen zaprt ♪
  9.      zapéhati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. upehati: okopavanje ga je zapehalo / zapehal se je in oznojil zapéhan -a -o: zapehan konjenik; ves zapehan se je ustavil ♪
  10.      zapeháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) knjiž. spehati, izsuvati: zapehali so ga iz hiše ♪
  11.      zapeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal // peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti ♪
  12.      zapeljáti  -péljem tudi -ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca v bolnišnico; zapeljati žito v mlin; zapeljati z avtomobilom, motorjem / avtobus nas je zapeljal do središča mesta / zapeljati koga čez reko prepeljati / dvakrat ga je zapeljal okrog blokov peljal // vozeč spraviti kam: zapeljati avtomobil v garažo; zapeljati kolo, voz pod streho 2. vozeč (vozilo) priti: zapeljal je pred hišo in potrobil; prehitro zapeljati v križišče, ovinek / ekspr. zapeljati v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo // premikajoč se priti: avtobus je že zapeljal na postajo; vlak je zapeljal v predor 3. vozeč (vozilo) premakniti se v določeno smer, iti kam: zapeljati s parkirišča na cesto; zapeljati naprej, nazaj 4. vozeč (vozilo) navadno nenameravano, nehote spremeniti smer premikanja: pri srečanju je voznik zapeljal s ceste; zapeljati preveč v desno / smučar je zapeljal vstran in ustavil 5. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: vsak dan jo zapelje na sprehod; večkrat jo zapelje v kino 6. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga h kraji, v zločin; zapeljati koga s slabim zgledom; zapeljati koga, da kaj ukrade / bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil / ne da se zapeljati // ekspr. narediti, povzročiti, da ima kdo zmotno mnenje o čem: njen videz ga je zapeljal, da jo je imel že za zdravo // ekspr., navadno v zvezi z v narediti, povzročiti, da kdo pride v kako stanje: zapeljati koga v skušnjavo, zmoto / zapeljal ga je na napačno misel povzročil, da je napačno mislil 7. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: zapeljati koga s svojo lepoto / njene oči so ga zapeljale // navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljal jo je, potem pa zapustil; zapeljati komu dekle ● ekspr. s tem so hoteli upornike zapeljati prevarati, ukaniti; ekspr. zapeljati koga na kriva pota povzročiti, da kdo začne ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli govoriti o vsem tem preveč časa, prostora bi porabili ◊ rel. zapeljati koga v greh zapeljáti se s prevoznim sredstvom iti: zapeljati se z avtobusom, vlakom na morje ● ekspr. padel je in se zapeljal po bregu navzdol zdrsnil; ekspr. krokar se je zapeljal nad ovcami poletel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili zapelján -a -o: zapeljan človek; otrok je bil zapeljan; biti zapeljan v krajo; zapeljano dekle ♪
  13.      zapeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam; voziti: zapeljavati ranjence v bolnišnico // vozeč spravljati kam: ob dežju so zapeljavali vozove v kolnico 2. redko zapeljevati: očitali so mu, da zapeljava ljudi / zapeljavati dekleta ♪
  14.      zapeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha // prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo ♪
  15.      zapéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo zapéniti se 1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo // ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora zapénjen -a -o: zapenjeni valovi ♪
  16.      zapénjati  -am nedov. (ẹ̑) dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke // delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo // pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke zapénjati se 1. imeti kje zlasti gumbe za zapenjanje: obleka se zapenja zadaj / krilo se zapenja z zadrgo ima za zapenjanje zadrgo 2. prihajati z delom na razmeroma oster, koničast predmet: obleka se ji je zapenjala ob trnje / vozovi so se zapenjali drug v drugega ♪
  17.      zapentljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal 2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja zapentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: zapentljal se je s čudnimi ljudmi 2. priti v ljubezenski odnos s kom: zapentljal se je s sodelavko zapentlján -a -o: lepo zapentljani trakovi ♪
  18.      zapériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zapičiti, zabosti: zaperiti sulico v koga, kaj ∙ knjiž. zaperiti oči v koga zapičiti oči v koga ♪
  19.      zapéstnica  -e ž (ẹ̑) 1. okrasni predmet za okrog zapestja: nositi, podariti zapestnico; zlata zapestnica; zapestnica iz granatov; zapestnica in uhani 2. anat. vsaka od osmih kosti v zapestju: prstnice, dlančnice in zapestnice 3. mn., ekspr. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov; lisice: policist mu je nadel zapestnice; sledovi zapestnic na rokah 4. nav. mn., knjiž. zapestnik, manšeta: s čipkami obrobljene zapestnice / srajca s poškrobljenimi, trdimi zapestnicami ● knjiž. uporabljati pri delu v mrazu zapestnice brezpalčne rokavice; knjiž. pogledala je na svojo zapestnico, koliko je ura na zapestnico z uro ♪
  20.      zapéstnik  -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik // posebno oblikovan spodnji del rokava sploh: usnjen suknjič s pletenim ovratnikom in zapestniki; plašč s širokimi zapestniki // nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: izdelovati zapestnike; nositi zapestnike 2. knjiž. rokavica, ki je brez prstov; brezpalčna rokavica: splesti zapestnike za zimo ● knjiž. natakniti jetniku zapestnike lisice; redko zlati zapestniki zapestni gumbi; redko rokavice s podaljšanimi zapestniki zavihi ♪
  21.      zapéti  -pnèm dov., zapél; nam. zapét in zapèt (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo // narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas; zapeti plašč; zapeti si čevlje, suknjič / zapela je otroka in ga zavila v plet; vstal je in se zapel // pripeti: zapeti psa na jermen; zapeti se na vrtiljaku 2. prijeti kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj: zapeti plavajoč predmet s kavljem; zapel je trščico s šivanko in jo izvlekel ◊ rib. zapeti ribo povzročiti, da se ji trnek zatakne v ustih; voj. zapeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška ne more sprožiti zapéti se priti z delom na razmeroma oster, koničast predmet: srajca se mu je zapela za vejo / zapel se je ob živo mejo in padel ● ekspr. zakaj ste se vsi tako zapeli postali nedostopni, nepriljudni zapét -a -o 1. deležnik od zapeti: zapet gumb; zapet ovratnik, plašč; do vratu zapeta bluza 2. ekspr. nedostopen, nepriljuden: zapet človek; biti preveč, zelo zapet / sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni; hladno, zapeto vedenje; prisl.: zapeto se držati; zapeto gledati, odgovarjati ♪
  22.      zapéti  -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó) 1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti // preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi ♦ muz. zapeti lestvico, melodijo 2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja 3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti 4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed // reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel 5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel // ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni // izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati ● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; žarg. ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel zapét -a -o: zapeta beseda; zapeta pesem ♪
  23.      zapetljáti  -ám dov. (á ȃ) redko zapentljati: zapetljati trak / to je ves položaj še bolj zapetljalo zapletlo, zamotalo ♪
  24.      zapetpedíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom petpedi: prepelica zapetpedika ♪
  25.      zapháti  -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: zaphati ilovico 2. nar. zatlačiti, zapolniti: zaphati odprtino z listjem / veter je zaphal razpoko s snegom zaphán -a -o: z glino zaphane reže ♪

   19.245 19.270 19.295 19.320 19.345 19.370 19.395 19.420 19.445 19.470  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA