Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (18.770-18.794)


  1.      zafrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru ♪
  2.      zafrfráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zafrfotati: ptič je zafrfral s pisanimi krili / krilo je zafrfralo okrog plesalke zaplapolalo, zavihralo ♪
  3.      zafŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. zavihati: zafrkati rokave / zafrkati si brke zafŕkan -a -o: zafrkani brki ♪
  4.      zafrkávati  -am nedov. (ȃ) pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat ● star. zafrkavati klobuk zavihovati zafrkávati se 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj ♪
  5.      zafŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna ♪
  6.      zafrkováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: smejala se mu je in ga zafrkovala 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: učitelji so ga zafrkovali ● star. zafrkoval je brke zavihoval ♪
  7.      zafrléti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. frleč se premakniti: zapihal je veter in listje je zafrlelo po zraku 2. večkrat zibaje se, lahkotno se premakniti po zraku: maškara je poskočila in pisani trakovi so zafrleli okrog nje ♪
  8.      zafúčkati  -am dov. (ȗ) 1. nar. vzhodno zažvižgati, zapiskati: fant je zafučkal, da bi jih opozoril nase 2. nižje pog. zapraviti, razmetati: vse svoje premoženje je zafučkal / zafučkal je svoje dobro ime ♪
  9.      zafugírati  -am dov. (ȋ) grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave: zafugirati stike s cementno malto ♪
  10.      zafúrati  -am dov. (ȗ) nižje pog. zavoziti, zapraviti: zafurati podjetje; vse bo zafural / zafurati kmetijstvo / zafurati si življenje zafúran -a -o: položaj je zafuran ♪
  11.      zagábiti  -im dov. (á ȃ) z dajalnikom narediti komu kaj ogabno: zagabiti komu jed / ekspr.: to mu je zagabilo politiko; tako življenje se mu je zagabilo ♪
  12.      zagágati  -am dov. (ā) oglasiti se z glasom ga: divje gosi so zagagale // nizko reči, povedati: ona je kriva, so zagagale ženske ● ekspr. če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu zagagali zelo slabo zaživeli ♪
  13.      zagáliti  -im dov. (á ā) knjiž., redko zagrniti, zakriti: zagaliti koga v kožuh zagáljen -a -o: postava, zagaljena v rjuho ♪
  14.      zagalopírati  -am dov. (ȋ) steči v galopu: konj je zagalopiral / ekspr. tako je zagalopiral, da ga ni bilo mogoče ustaviti zelo hitro stekel zagalopírati se ekspr. prenagliti se: s tem sklepom se je zagalopiral ♪
  15.      zagánjati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj v delovanje, tek: zaganjati motor / voznik je nekaj minut zaganjal avtobus 2. povzročati, da kaj hitro, sunkovito se premikajoč po vodi, zraku prihaja kam: valovi so zaganjali čoln ob breg; veter jim je zaganjal dež v obraz ∙ redko vojaki so spretno zaganjali sulice metali 3. delati, povzročati, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zaganjati krave na pašo 4. knjiž. poganjati, odganjati: rastlina je že začela zaganjati / mirta zaganja novo popje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: gledalci so ob njegovih akrobacijah zaganjali krike, smeh; labodi so zaganjali vedno hujši vrišč zagánjati se 1. hitro, sunkovito se gibati: pri hoji se zaganja / mlinski kamni so se zaganjali / burja se zaganja 2. navadno s prislovnim določilom s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: zaganjal se je od skale do skale; žival se je zaganjala po strmini navzgor 3. s predlogom hitro, sunkovito se premikati k čemu: ptič se je zaganjal proti oknu, vendar ga ni dosegel // s takim premikom udarjati ob kaj, v kaj: lev se je zaganjal ob mrežo; valovi so se zaganjali v skale; pren., ekspr. veter se jim je zaganjal v obraz 4. s predlogom hitro, sunkovito se premikati h komu z namenom napasti ga: zaganjal se je vanj in ga tepel / bik se je zaganjal v rdečo cunjo; pes se je zaganjal proti tujcu / daj mi to, se je zaganjal vanj zaganjajóč -a -e: zaganjajoč živino na pašo, si je žvižgal; v breg zaganjajoči se valovi ♪
  16.      zagarantírati  -am dov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: zagarantirati redno oskrbovanje s čim / zagarantirati komu delo zagarantíran -a -o: zagarantirana zaposlitev; cene so zagarantirane / zagarantirana preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba ♪
  17.      zagátiti  -im dov. (á ȃ) star. zamašiti, zapreti: zagatiti luknjo s papirjem / vozovi so zagatili ozko pot zagátiti se zaustaviti se, zagozditi se: ladja se je zagatila med kosi ledu; voz se je zagatil na ozkem prehodu / hrana se mu je zagatila v grlu zagáčen in zagáten -a -o: cesta, zagačena z vozovi ♪
  18.      zagáziti  -im dov., zagázila in zagazíla (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se: zagaziti v blato; zagaziti do kolen v sneg / zagaziti po zasneženi stezi 2. ekspr. zaiti: hodi previdno, da kam ne zagaziš / zagaziti v težave ● ekspr. globoko je zagazil moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. do vratu je zagazil v dolgove zelo se je zadolžil ♪
  19.      zagíbati  -ljem tudi -am dov., zagibála (ȋ) 1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je zagibal veje // povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: zagibati vodno površino; pren., ekspr. to je zagibalo pesniškega duha ∙ redko množica je zagibala je vzvalovila, zavalovila 2. narediti nekaj gibov, premikov: bolnik je s težavo zagibal; zagibati z ustnicami ♪
  20.      zagíniti  -em dov. (í ȋ) zastar. umreti: zaginil je v tujini ♪
  21.      zagípsati  -am dov. (í) pog. zadelati z mavcem; zamavčiti: zagipsati razpoke v steni ♪
  22.      zaglábljati se  -am se nedov. (á) knjiž. poglabljati se: zaglabljati se v delo / zaglabljal se je v svoje misli ♪
  23.      zagláditi  -im dov., tudi zagladíla (á ȃ) 1. z glajenjem zadelati: zagladiti raze, razpoke; zagladiti s kitom, z voskom; zagladiti površino; pren., knjiž. zagladiti vrzeli v znanju 2. z glajenjem zakriti, odpraviti: zagladiti gube / ekspr.: zagladiti nasprotja; zagladiti spor poravnati zaglájen -a -o tudi zaglajèn -êna -o: razpoke, zaglajene s kitom; vse težave so zaglajene ♪
  24.      zaglájati  -am nedov. (á) 1. z glajenjem zadelovati: zaglajati razpoke; zaglajati s kitom 2. z glajenjem zakrivati, odpravljati: zaglajati gube / ekspr. zaglajati razlike ♪
  25.      zagláviti  -im dov. (á ȃ) zastar. izgubiti glavo, umreti: zaglaviti v rudniku ♪

   18.645 18.670 18.695 18.720 18.745 18.770 18.795 18.820 18.845 18.870  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA