Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (17.745-17.769)


  1.      úzdati  -am nedov. (ȗ) 1. nadevati, nameščati uzdo: uzdati konja, mulo 2. zadrževati z uzdo: vozniki so previdno spuščali vozove po klancu in uzdali konje; pren. uzdati samega sebe ♪
  2.      uzíbati  tudi uzibáti -ljem in -am, in uzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) knjiž. zazibati: uzibati otroka v spanje ♪
  3.      uzímiti  -im dov. (í ȋ) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimiti sadje, zelenjavo; uzimiti v klet; uzimiti na prostem ♦ čeb. uzimiti čebele, panj ♪
  4.      uzimováti  -újem nedov. (á ȗ) agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimovati zelenjavo ♦ čeb. uzimovati čebele ♪
  5.      uzlovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. vznejevoljiti: pikre besede so ga uzlovoljile uzlovóljen -a -o: uzlovoljen človek; oditi uzlovoljen ♪
  6.      úzmati  -am nedov. (ȗ) star. jemati, krasti: tat uzma; uzmati seno / uzmati hrvaške, slovanske besede jemati, prevzemati ♪
  7.      uznojíti  -ím dov., uznójil (ȋ í) povzročiti, da postane kdo znojen, poten: hoja ga je uznojila uznojíti se postati znojen, poten: kljub mrazu se je uznojil; pri delu se hitro uznoji uznojèn -êna -o: priti ves uznojen; uznojeno čelo ♪
  8.      uzréti  -èm dov., uzŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zagledati: uzreti drevo, luč; skozi okno uzreti smešen prizor; ko sta se uzrla, sta si stekla naproti / oko je uzrlo tujca / uzreti priložnost za srečanje; uzreti rešitev ● star. uzreti luč sveta v kmečki hiši roditi se; biti kmečkega rodu uzŕt -a -o: v ogledalu uzrta podoba ♪
  9.      uzurpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti: uzurpirati oblast; uzurpirati (si) vodstvo ∙ knjiž., ekspr. uzurpiral si je moj sedež ga samovoljno zasedel uzurpíran -a -o: uzurpirane pravice ♪
  10.      úzus  -a m (ȗ) 1. knjiž. navada, običaj: mednarodna izmenjava teh podatkov je že uzus 2. lingv. splošna raba: pri določanju stilnih značilnosti besed upošteva slovar tudi uzus / jezikovni, knjižni uzus ♪
  11.      užágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem raniti, poškodovati: odmakni se, da te ne užagam užágati se zmotiti se pri žaganju: užagati se za nekaj centimetrov ♪
  12.      užalíti  in užáliti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga: užalili so ga, ker ga niso povabili; da jih ne bi užalil, je darilo sprejel; s svojo odločitvijo užaliti koga / užaliti čast, ponos koga prizadeti // z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročiti čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje bi vsakogar užalilo 2. zastar. užalostiti: njegova nesreča je užalila tudi sosede; užalila se je, ker ga ni bilo / srce se mu je užalilo užalíti se in užáliti se nar. primorsko postati užaljen: tako nevljudno so mu povedali, da se je užalil; ponosen je, zato se hitro užali / saj se ne boste užalili, če povem naravnost ● zastar. užalilo se ji je in orosile so se ji oči postala je otožna, ganjena; zastar. užalilo se mu je po njih stožilo se mu je; zastar. užalilo se mu je, da ni shranil potrdila postalo mu je žal užáljen -a -o: užaljen človek; biti, oditi užaljen; užaljen v svojih čustvih; užaljena čast; ekspr. užaljeno samoljubje / kot opravičilo ne bodite užaljeni, če vas nekaj vprašam; prisl.: užaljeno gledati, molčati ♪
  13.      užalostíti  -ím dov., užalóstil in užalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: nezgoda ga je užalostila; užalostiti koga z govorjenjem užalostíti se postati žalosten: ko je to izvedel, se je užalostil / ekspr. ob pogledu nanj so se njene oči užalostile užaloščèn -êna -o: užaloščen človek; oditi užaloščen; prisl.: užaloščeno kaj povedati ♪
  14.      užalóščati  -am nedov. (ọ́) redko žalostiti: to pomanjkanje volje nas užalošča ♪
  15.      užaríti  -ím tudi užáriti -im dov., užáril (ȋ í; ā ȃ) s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: elektrika užari spiralo, žico; kovina se užari ● ekspr. morje se je užarilo v jutranjem soncu postalo rdeče, žareče; ekspr. užariti se od popitega vina postati rdeč, vroč užárjen -a -o tudi užarjèn -êna -o: užarjeno jeklo ♪
  16.      užéjati  -am dov. (ẹ̑) povzročiti občutek potrebe po pijači: dolga pot jih je užejala užéjati se postati žejen: od vročine, pri delu se užejati užéjan -a -o: užejan človek; ker je bil užejan, je izpil vse ∙ ekspr. užejana zemlja dežja, vlage zelo potrebna zemlja ♪
  17.      užéti  užánjem dov., nam. užét in užèt (ẹ́ á) pri žetju raniti, poškodovati: užeti zajca; pazi, da se ne užanješ ♪
  18.      užgáti  užgèm dov., užgál (á ȅ) ekspr. 1. močno udariti: užgati fanta; užgati po hrbtu, ustih; užgati po konjih; užgati z bičem, s pestjo // pog. začeti močno streljati: prislonil je puško in užgal / izza grmovja je užgal mitraljez; topovi so spet užgali po mestu 2. pog., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: užgati jo proti domu; hotel jo je užgati čez plot ● ekspr. užgati pesem vneto, ognjevito zapeti ♪
  19.      užígati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. močno udarjati, tepsti: užigati ujetnika; užigati po hrbtu; užigati z bičem, gumijevko // pog. močno streljati: strelci spet užigajo po sovražniku; užigati z brzostrelko / topovi užigajo po naselju ● ekspr. godci spet užigajo vneto, ognjevito igrajo ♪
  20.      užíti  užíjem dov. (í ȋ) 1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: danes ni še ničesar užil; užiti preveč piva, žganja / užiti kapljice, tablete; s hrano je užil tudi strup zaužil 2. uporabiti kaj za zadovoljitev svojih potreb: svojega bogastva ni mogel, znal užiti / ekspr. užiti telo, ustnice koga 3. biti deležen česa: užiti čast, sramoto; užil je malo materine ljubezni; v življenju je užil veliko hudega // imeti, doživeti čustva, občutke tega, kar izraža določilo: užiti velik strah, veselje / takega mraza v življenju še ni užil občutil / užiti nekaj lepih dni ● zastar. ves denar je užil sam porabil; knjiž. v tem kraju sem užil mladost preživel užíti se zastar. naužiti se: užiti se veselega življenja užít -a -o: užita hrana; užito veselje ♪
  21.      užívati  -am nedov. (í) 1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila 2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela 3. jur. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče 4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo // kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi ♦ jur. uživati imuniteto imeti jo priznano 5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja 6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje 7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati // ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino // biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice ● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi uživáje: molčali so, uživaje dobro kosilo uživajóč -a -e: veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled užívan -a -o: v teh krajih je vino prepogosto uživano ♪
  22.      užlébiti  -im tudi užlebíti -ím dov., užlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) 1. narediti žleb, žlebove v kaj, na kaj: užlebiti les; užlebiti rob, stranico / ekspr. kolesa so užlebila v kolovoz globoki tirnici 2. dati, postaviti kaj v žleb, vdolbino česa: užlebiti letev, tram / užlebiti vrata užlébljen -a -o tudi užlebljèn -êna -o: deske so med seboj užlebljene; užlebljena vrata vagona ♪
  23.      užúgati  -am dov. (ū) ekspr. ugnati, premagati: užugati nasprotnika, sovražnika; s komer se tepe, vsakega užuga / pes je užugal volka / užugati koga z jezikom / niti starost ga ni užugala / užugati radovednost, skušnjavo ♪
  24.      v  [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v-ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki črke V ♪
  25.      vábec  -bca m (ȃ) 1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik: loviti z vabci 2. redko vabilec: vabci na gostijo ♪

   17.620 17.645 17.670 17.695 17.720 17.745 17.770 17.795 17.820 17.845  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA