Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (16.345-16.369)
- ščetáti -ám in ščétati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) star. krtačiti: ščetati uniformo / ščetati živali ♪
- ščetínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača 2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival 3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi ščetínasto prisl.: ščetinasto dlakava rastlina ♪
- ščetíniti -im nedov. (í ȋ) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil ∙ ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase ♪
- ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
- ščétkati -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti ♦ usnj. ščetkati usnje ♪
- ščínkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka ♪
- ščipálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec ♪
- ščípati -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte b) odstranjevati: ščipati poganjke 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal
neveljavne za drugo vožnjo ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz ♪
- ščípniti -em dov. (í ȋ) redko uščipniti: rahlo jo je ščipnil v lice ♪
- ščírnica -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae ♪
- ščítarica -e ž (ȋ) nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma ♪
- ščítek -tka m (ȋ) 1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek 2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik / knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica ◊ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke ♪
- ščítiti -im nedov. (í ȋ) 1. biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje: ovitek ščiti knjigo; premaz ščiti kovino pred rjo / oklep ga je ščitil pred udarci; sončna očala ščitijo pred premočno svetlobo // biti na takem mestu, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: ščitilo ga je drevo; ščititi komu hrbet; gozdovi ščitijo letališče pred vetrovi / votlina nas je ščitila pred dežjem 2. delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: direktor je ščitil svojega nečaka; zmeraj jo ščiti / pri umiku so jih ščitili mitraljezci / strupi ščitijo rastlino pred škodljivci 3. delati, da se komu kaj ne zmanjša, odvzame: sindikat ščiti koristi delavcev; ščititi ugled šole / zakon ščiti pravice mladoletnikov ščitèč -éča -e: ščiteč plamen sveče, se je opekla ♪
- ščitoglávec -vca m (ȃ) nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala ♪
- ščrléti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. ščebetati, čebljati: lastovke ščrlijo ♪
- ščúvati -am tudi -újem nedov. (ú) povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca // spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi ščuvajóč -a -e: to je bil ščuvajoč govor ♪
- šéga in šêga -e ž (ẹ́; é) navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: nekatere šege izginjajo / delovne, ženitovanjske šege; ljudske šege; šege ob poroki, smrti, žetvi / poročil se je po njihovi šegi; po stari šegi je moral priseči 2. star. navada: držal se je ustaljenih hišnih šeg; domače šege / pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali ● star. oblečena je bila po najnovejši šegi modi; zastar. ta človek je svoje šege je muhast; drugi kraji, druge šege ♪
- šekljáti -ám [šǝk in šek] nedov. (á ȃ) nar. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo ∙ nar. šekljati s kovanci žvenketati ♪
- šelestéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo šelestèč -éča -e: šelesteči listi papirja; šelesteča svila; veje, šelesteče v vetru ♪
- šeléstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo ♪
- šemáriti -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
- šémiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš ♪
- šénkati -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal ♪
- šentjánževec -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec ♪
- šentjánževo -ega [šen in šǝn] s (á) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo ∙ nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres ♪
16.220 16.245 16.270 16.295 16.320 16.345 16.370 16.395 16.420 16.445