Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (15.495-15.519)


  1.      sortimènt  -ênta m (ȅ é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment ◊ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo ♪
  2.      sortírati  -am nedov. in dov. (ȋ) večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem sortíran -a -o 1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje 2. sorten: pridelovati sortirano vino ♪
  3.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami ♪
  4.      sosedováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti sosed: v dolini sosedujejo štirje kmetje ♪
  5.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga ♪
  6.      soslédica  -e ž (ẹ̑) knjiž. sosledje: pravilna sosledica notranjega dogajanja in zunanjega ravnanja / zamenjati vzročnost s sosledico dogodkov z zapovrstnostjo ◊ lingv. sosledica časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku ♪
  7.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  8.      sosréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu ♪
  9.      sòtrpéti  -ím nedov., tudi sòtŕpel; sòtrpljèn (ȍ-ẹ́ ȍ-í) knjiž. skupaj s kom trpeti: več mesecev so sotrpeli v taborišču ∙ knjiž. sotrpeti s ponesrečenci sočustvovati ♪
  10.      sòučinkováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo ♪
  11.      sòudeleževáti se  -újem se nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom se udeleževati: naročili so staršem, naj se mladina soudeležuje takih srečanj / tudi on se je soudeleževal tega posla sodeloval pri njem ♪
  12.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
  13.      sòuporábljati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore ♪
  14.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (ȍ-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela ♪
  15.      sòuprávljati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve ♪
  16.      sòuréjati  -am nedov. (ȍ-ẹ́) skupaj s kom urejati: več let je sourejal osrednji slovenski dnevnik ♪
  17.      sòusmériti  -im dov. (ȍ-ẹ̄ ȍ-ẹ̑) knjiž. skupaj s čim usmeriti: sousmeriti svoje prizadevanje s prizadevanjem drugih ♪
  18.      sòustváriti  -im dov. (ȍ-á ȍ-ā) skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film ♪
  19.      sòustvárjati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike ♪
  20.      sòužívati  -am nedov. (ȍ-í) knjiž. skupaj s kom uživati: souživati dobrine / souživati veselje pohvaljenega otroka ♪
  21.      sovíkati  -am nedov. (ȋ) redko skovikati: sova sovika ♪
  22.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo ♪
  23.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum ♪
  24.      sóvkati  -am nedov. (ọ̑) lov. oponašati sovo, navadno pri lovu na ptice: sovkati in čovinkati ∙ star. kaj neprestano sovkaš malodušno, črnogledo govoriš ♪
  25.      sòvládati  -am nedov. (ȍ-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega ♪

   15.370 15.395 15.420 15.445 15.470 15.495 15.520 15.545 15.570 15.595  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA