Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (15.020-15.044)


  1.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano ♪
  2.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
  3.      sinjéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel 2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda sinjèč -éča -e: sinječe dalje ♪
  4.      sínjiti  -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
  5.      sínkopa  -e ž (ȋ) lingv. izpustitev glasu ali zloga sredi besede: apokopa in sinkopa ◊ med. kratkotrajna nezavest, omedlevica ♪
  6.      sinkretízem  -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
  7.      sinoním  -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim ● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni ♪
  8.      sinonímika  -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike // veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko ♪
  9.      sinonímnost  -i ž (ȋ) lingv. lastnost, značilnost sinonimnega: sinonimnost besede ♪
  10.      sintágma  -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
  11.      sintáksa  -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
  12.      sintáktičen  -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
  13.      sintáktik  -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo ♪
  14.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
  15.      sintetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
  16.      síntrati  -am nedov. (ȋ) metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah síntran -a -o: sintrana kovina ♪
  17.      sípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti ● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava sípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale ● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja ♪
  18.      siráriti  -im nedov. (á ȃ) izdelovati sir: maslariti in sirariti ♪
  19.      sírček  -čka m (ȋ) 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov ♪
  20.      síriti  -im nedov. (í ȋ) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri ♪
  21.      siromašéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati siromašen: prebivalstvo je začelo siromašeti / ekspr. duhovno siromašeti ♪
  22.      siromášiti  -im nedov. (á ȃ) 1. povzročati, da kdo postane siromašen: siromašiti prebivalstvo / ekspr. to jih duševno siromaši 2. številčno manjšati: z nedovoljenim lovom siromašijo ribji zarod ♪
  23.      sirotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. siromašeti: nekatere družine so bogatele, druge sirotele / mesto je začelo siroteti in gospodarsko propadati ♪
  24.      sirótica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od sirota: postala je sirotica / sirotico je zelo bolelo ♪
  25.      sirótka  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od sirota: njena prijateljica je bila sirotka / sirotka tega ne bo zmogla ♪

   14.895 14.920 14.945 14.970 14.995 15.020 15.045 15.070 15.095 15.120  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA