Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (14.470-14.494)


  1.      rekreírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) telesno, duševno se sproščati in krepiti s kako dejavnostjo: rekreirati se s hojo, z vrtnarjenjem ♪
  2.      rekrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
  3.      rektificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. popraviti, izboljšati: rektificirati merilni instrument / rektificirati zemljevid ◊ geom. načrtati, izračunati daljico, ki ima s krivuljo ali lokom krivulje (približno) enako dolžino; kem. z večkratno destilacijo odstraniti primesi rektificíran -a -o: rektificirana tekočina ♦ zgod. rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji ♪
  4.      rekurírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vrniti se (na kako stvar, dejstvo): pogosto rekurirati na nekatera dejstva, spoznanja ◊ jur. rekurirati nekdaj pritožiti se zoper sklep v pravdnem postopku ♪
  5.      rekvirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana ♪
  6.      rekvizít  -a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit ♪
  7.      relaksírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice 2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati relaksíran -a -o: relaksirane mišice ♪
  8.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  9.      relativírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati relativno: zgodovina človekove sodbe, vrednote relativira; vse se relativira relativíran -a -o: relativirane resnice ♪
  10.      relativizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale relativizíran -a -o: relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana ♪
  11.      relíkvija  -e ž (í) 1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila // del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra 2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji ● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod ♪
  12.      remizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šah. končati igro z remijem: veliko partij je remiziral; remizirati s kom ♪
  13.      remontírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. opraviti remont: remontirati stroje remontíran -a -o: plavž je že remontiran / industrijsko remontirani motor v tovarni ali posebni delavnici obnovljen, popravljen motor ♪
  14.      réna 1 -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. pokrovka: pokriti lonec z reno 2. nav. mn. činela: boben in rene ♪
  15.      renčáti  -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í) 1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati 2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse // s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega renčé: pes se je renče pritajil renčèč -éča -e: renčeč glas ♪
  16.      renegát  -a m (ȃ) nav. slabš. odpadnik, navadno narodni: postati renegat / narodni renegat ♪
  17.      renegátstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. odpadništvo, zlasti narodno: očitali so mu renegatstvo / narodno renegatstvo ♪
  18.      renomírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. hvaliti, slaviti: v govoru je renomiral pokojnikove zasluge // hvaliti se, postavljati se: nikar spet ne renomiraj; rad renomira s svojo spretnostjo renomíran -a -o 1. deležnik od renomirati: toliko renomirano blago se je izkazalo za slabo 2. znan, slovit: renomiran znanstvenik; renomirana tovarna; renomirano zdravilišče ♪
  19.      renovírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obnoviti, prenoviti: renovirati grad, ladjo renovíran -a -o: renovirana slika; renovirano stanovanje ♪
  20.      rentáčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil ♪
  21.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledal ♦ teh. rentgenizirati kovinski ulitek ♪
  22.      rentírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prinašati korist, dobiček: zgraditi hotel, ki bi se rentiral; ta investicija se počasi rentira ♪
  23.      reorganizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) na novo, drugače organizirati: reorganizirati delo v šoli; reorganizirati gospodarstvo / reorganizirati društvo; četa se je morala reorganizirati ♪
  24.      reparácija  -e ž (á) nav. mn. dajatev, ki se določi pripadnikom premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali po drugi svetovni vojni plačati velike reparacije / vojne reparacije ♪
  25.      reparírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. popraviti: pisalni stroj je treba reparirati ♪

   14.345 14.370 14.395 14.420 14.445 14.470 14.495 14.520 14.545 14.570  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA