Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (12.720-12.744)
- prignáti -žênem dov., stil. priženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl
prignáti se ekspr. hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter prignán -a -o: s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti ♪
- prignêsti se -gnêtem se dov., prignêtel se in prignétel se prignêtla se, stil. prignèl se prignêla se (é) ekspr. preriniti se, pririniti se: prignesti se do sedeža, v dvorano / prignesti se v ospredje ♪
- prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti ♪
- prigodíti se -ím se dov., prigódil se (ȋ í) nav. 3. os., star. zgoditi se, pripetiti se: nesreča se je prigodila; nič hudega se mu ni prigodilo / prigodilo se mu je, da je zamudil ♪
- prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ) godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved ♪
- prigoljufáti -ám dov. (á ȃ) z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal prigoljufán -a -o: vse, kar ima, je prigoljufano ♪
- prigomazéti -ím dov. (ẹ́ í) gomazeč priti: ponoči so iz špranj prigomazeli ščurki ♪
- prigoréti -ím dov., prigôrel (ẹ́ í) goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela ♪
- prigospodáriti -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
- prigospodínjiti -im dov. (í ȋ) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila ♪
- prigovárjati -am nedov. (ȃ) 1. z besedami poskušati doseči, da bi kdo kaj storil: prijatelji so mu zaman prigovarjali; očetu so dolgo prigovarjali, naj popusti / pomiri se, mu je prigovarjala 2. publ. očitati: nekateri so mu prigovarjali, da je len ● prigovarjal ji je, da bo kmalu ozdravela govoril, jo tolažil; zastar. vsem navodilom je prigovarjal jih kritiziral prigovarjajóč -a -e: prijazno mu prigovarjajoč, ga je položila v posteljo; prigovarjajoč glas ♪
- prigovoríti -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ȋ í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila ● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil ♪
- prigrabíti in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o: prigrabljeno premoženje ♪
- prigradíti -ím dov., prigrádil (ȋ í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava ♪
- prigrájati -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala ♪
- prigréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka 2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce ♪
- prigrévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. pripekati, greti: proti poldnevu je sonce vedno bolj prigrevalo ♪
- prigrizávati -am nedov. (ȃ) prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh ♪
- prigrízniti -em dov. (í ȋ) 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro ♪
- prigrizováti -újem nedov. (á ȗ) jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso ♪
- prigrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. grmeč se pojaviti: popoldne je prigrmela nevihta / tanki so prigrmeli v vas / jezno je prigrmel v kuhinjo kričeč prišel ♪
- prigrníti in prigŕniti -em dov. (ȋ ŕ) nar. osuti: prigrniti krompir / prigrniti zemljo prisuti ♪
- prigúgati se -am se tudi -ljem se dov. (ū) gugajoč se pripeljati: ladja se je prigugala v pristanišče / pozno ponoči se je prigugal domov gugajoč se prišel ♪
- prigúncati se -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo ♪
- prihacáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko priti: medved počasi prihaca v areno ♪
12.595 12.620 12.645 12.670 12.695 12.720 12.745 12.770 12.795 12.820