Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (126-150)
- antikadénca -e ž (ẹ̑) lingv. kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi: kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca ♪
- antikizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj antičnemu podobno: antikizirati imena ♪
- ántilogaritmírati -am nedov. in dov. (ȃ-ȋ) mat. delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju: antilogaritmirati enačbo ♪
- antišambrírati -am nedov. (ȋ) zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu ♪
- ántitrinitárec -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
- antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn ♪
- antropomorfizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
- antroponím -a m (ȋ) lingv. lastno ime človeka; osebno ime: toponimi in antroponimi ♪
- anulírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
- aoríst -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega ♪
- apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
- apelatív in ápelativ -a m (ȋ; ȃ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime ♪
- apelírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
- apercipírati -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
- apikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika ♪
- aplavdírati -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
- aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
- apnáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril ♪
- apnáti -ám nedov. (á ȃ) apniti: apnati travnik ♪
- apnenéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko apneti: žile so ji začele apneneti ♪
- apnéti -ím nedov. (ẹ́ í) prepajati se s kalcijevim karbonatom: pri arteriosklerozi žile apnijo ♪
- apníti -ím in ápniti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo ♪
- apókopa -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi ♪
- apórt -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja ♪
- apóstol -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226