Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (11.095-11.119)


  1.      potemníti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi ♪
  2.      potempljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje ♪
  3.      potencírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. krepiti, večati: uspeh mu je še potenciral nagnjenje do znanstvenega dela; slaba režija je napake teksta še bolj potencirala; potencirati medsebojne odnose; bolečina se potencira / pisatelj z različnimi sredstvi potencira okrutnost narave poudarja ♦ mat. računati potenco potencíran -a -o: potencirane napake; potencirano sovraštvo ♪
  4.      potépati se  -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa ∙ ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži ♪
  5.      potepéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko (priložnostno) pomagati pasti: v planini je kak dan potepenil ♪
  6.      potepíga  -e ž (í) nav. slabš. ženska, ki se (rada) potepa: tvoje potepige gotovo ni doma ♪
  7.      potêpsti se  -têpem se dov., potépel se potêpla se (é) ekspr. iti, oditi se potepat: fant se je spet potepel; mačka se je nekam potepla // iti (stran), oditi sploh: neznanec se je že zjutraj potepel iz mesta; sin se je potepel v Ameriko potepèn -êna -o: potepena mačka; odšel je domov kot potepen pes / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni ♪
  8.      poteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico ● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča ∙ ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit ♪
  9.      poteptávati  -am [tudi tǝp] nedov. (ȃ) knjiž. teptati: poteptavati sneg, zemljo / poteptavati z nogami ♪
  10.      potérjati  -am dov. (ẹ̑) zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: poterjala je brata, da ji vrne denar // drugega za drugim izterjati: poterjati davke, dolgove ♪
  11.      poteščáti  -ám [tǝš] dov. (á ȃ) nar. potolažiti, pomiriti: poteščati otroka / poteščati žejo ♪
  12.      potešíti  -ím tudi potéšiti -im dov., potéši; potéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači: potešila je lakoto; potešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti: noben moški je ni mogel potešiti / potešiti poželenje 3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s cigareto je hotel potešiti jezo / potešiti bolečino / potešiti radovednost 4. knjiž. uresničiti, izpolniti: potešiti hrepenenje; potešiti želje potešèn -êna -o tudi potéšen -a -o: potešen je šel domov; potešena lakota ♪
  13.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo ♪
  14.      potézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. potegovati: z roko potezati po čelu / otrok je potezal mamo za krilo / potezati se za naklonjenost / potezati se za mesto učitelja ♪
  15.      potézica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od poteza: opazil je vsako potezico na obrazu / tipična potezica njegovega značaja ♪
  16.      potéžkati  -am dov. (ẹ̑) z dvigom z rokami poskusiti ugotoviti težo: potežkati grozd, košaro; previdno, skrbno potežkati / potežkal je sekiro v roki ♪
  17.      potežkávati  -am nedov. (ȃ) z dvigom z rokami poskušati ugotoviti težo: potežkavati nahrbtnik / potežkaval je denar na dlani ♪
  18.      potíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. drug za drugim utihniti: glasovi so potihnili // postati tih, tišji: za trenutek potihniti 2. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup je potihnil; veter je potihnil; prim. potihel ♪
  19.      potihováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. postajati tih, tišji: hrup je potihoval in spet naraščal 2. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar potihuje ♪
  20.      potíkati  -am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim ● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje ♪
  21.      potíkati se  -am se dov. (ȋ) pog. začeti se tikati: že po nekaj dneh sta se potikala ♪
  22.      potípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. dotakniti se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce / potipati s prsti b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo 2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi 3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo // kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot kletvica hudič te potiplji ● ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel ♪
  23.      potipávati  -am nedov. (ȃ) redko večkrat potipati: potipavati otroku glavo, če ima morda vročino ♪
  24.      potípkati  -am dov. (ȋ) s tipkanjem izpolniti: potipkati list papirja potípkan -a -o: vse strani so bile potipkane ♪
  25.      potírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. delati koga potrtega: to ga žalosti in potira potirajóč -a -e: potirajoč učinek ♪

   10.970 10.995 11.020 11.045 11.070 11.095 11.120 11.145 11.170 11.195  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA