Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (11.076-11.100)


  1.      potajíti  -ím dov., potájil (ȋ í) prikriti, skriti: potajiti bolečino, jezo / vse stvari je potajila v torbo / nekaj je potajil pri davkih potajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko ga je zagledala, se je potajila; pes se je potajil in čakal; potajiti se za drevo; potajila se je pri vratih in prisluškovala ∙ ekspr. veter se je potajil nehal pihati 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le potajil se je potajèn -êna -o: potajen pogled, smeh; potajena bolečina; potajeno zanimanje ♪
  2.      potákati  -am nedov. (ȃ) nar. 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko ♪
  3.      potakljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž., redko zakotaliti, zavaliti: hlod so potakljali po hribu ♪
  4.      potakníti  in potákniti -em dov. (ȋ á) 1. drugega za drugim dati, spraviti a) v zemljo: potakniti sadike; čebulčke je potaknila po sončni gredi / ekspr. fižol je potaknila kar med krompir posadila b) ekspr. kam sploh: grablje in vile so potaknili pod kopico c) ekspr. na različna mesta: listke z zapisi je potaknil po žepih / vojaki so konje potaknili v hleve po vasi; potakniti ostarele ljudi po domovih; vsi njeni otroci so se že potaknili po službah 2. drugega za drugim spraviti na razmeroma oster, koničast predmet: potakniti buče na kole; hrošče in metulje je potaknil na bucike 3. ekspr. poskriti: ključe je potaknila, da jih še sama ni več našla; otroci so se potaknili med grmovjem / se bo že kam potaknil skril ∙ ekspr. ne vem, kam se je potaknil kje je, kam je šel 4. vtakniti: ker se je branil, mu je potaknila bankovec kar v žep; potaknil je prst v smetano in pokusil potáknjen -a -o: borci so bili potaknjeni po zasedah; vse sadike so že potaknjene ♪
  5.      potápljati  -am nedov. (ā) delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: fantje so s palicami potapljali ledene plošče na reki / potapljati vrečko s čajem v vrelo vodo / potapljati noge v vodo; brezoseb. med neurjem je čoln premetavalo in potapljalo ◊ igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so potápljati se 1. izginjati pod (vodno) gladino: ladja se potaplja / onemogli plavalec se je začel potapljati utapljati // hote se spuščati pod (vodno) gladino: otroci so plavali in se potapljali; potapljati se do dna / rad se potaplja / ptice se potapljajo za ribami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: potapljati se v branje / elipt. potapljati se v povest, sliko // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: potapljati se v molk, žalost / vas se potaplja v tišino / potaplja se v blaznost postaja blazen ● ekspr. vlak se potaplja v noč izginja v temi; ekspr. potapljati se v odmeve daljne pesmi pazljivo poslušati; ekspr. sonce se potaplja za goro zahaja potapljajóč -a -e: hladil si je noge, potapljajoč jih v vodo; potapljajoča se ladja; sam.: potapljajoči se me je zgrabil za roko ♪
  6.      potapljáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: potapljala je konja po dolgi grivi; potapljati koga po roki; potapljala jo je po licu s pahljačo; zadovoljno se je potapljal po trebuhu / ob slovesu ga je potapljal po rami potrepljal ♪
  7.      potápnik  -a m (ȃ) nav. mn., zool. hrošči s tipalnicami, prirejenimi za črpanje atmosferskega zraka, ki živijo v plitvih stoječih vodah, Hydrophilidae: črni potapnik ♪
  8.      potárnati  -am dov. (ȃ) krajši čas tožiti, tarnati: potarnati zaradi dela nekaterih; ko ji je potarnal o svojih problemih, ga je začela tolažiti; potarnala je o sinu, ki se ne uči ♪
  9.      potêči  -têčem dov., potêci potecíte; potékel potêkla (é) 1. krajši čas teči: nekaj korakov je potekel; pes je potekel pred gospodarjem; potekel je za njim // knjiž. priteči: kri poteče iz rane; iz drevesa je potekel sok / iz oči so ji potekle solze začela je jokati 2. prenehati trajati: dopust mi jutri poteče; njegov mandat poteče letos / leto je hitro poteklo minilo // prenehati biti veljaven: dovolilnica bo kmalu potekla; potni list je že potekel ● ekspr. beseda mu je potekla ne ve, kaj bi še povedal; ekspr. živež je potekel zmanjkalo ga je; knjiž. trditev je potekla iz novejše filozofije ima osnovo, izhodišče v njej; knjiž. kar poteče izpod njegovega peresa, je vredno brati kar on napiše; publ. posvet je potekel v prijetnem ozračju potekal potékel -êkla -o: poteklo dovoljenje ∙ knjiž. to se je zgodilo poteklo noč preteklo ♪
  10.      potégati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. potegovati: hitro je potegal za vrv / potegal se je za prvo mesto ♪
  11.      potegníti  in potégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču 5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / žarg. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim 8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti 10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno 11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj 13. žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino 15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč dinarjev ● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; žarg. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; žarg. potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali potegníti se in potégniti se 1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil 2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil 3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj 4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja ● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel potegnívši zastar.: skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič potégnjen -a -o: tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen ♪
  12.      potegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) iz česa, s česa: potegovati volno iz klobčiča b) na drugo mesto, v drug položaj: ker se mu je bleščalo, je potegoval klobuk na oči; potegovati krilo čez kolena 2. večkrat potegniti: potegovati za vrv / otrok poteguje mater za krilo 3. premikati kaj po površini: potegovati z likalnikom po obleki; v zadregi je potegovala z roko po krilu / potegovati z glavnikom skozi lase 4. s sunkovitimi gibi spravljati v delovanje: potegovati ročico 5. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: potegovati dim iz pipe; potegovati zrak vase 6. pog. speljevati, napeljevati: povsod potegujejo nove ceste in proge; danes potegujejo električne žice pri daljnovodu napenjajo ● veter je močneje potegoval pihal, vlekel potegováti se 1. zelo si prizadevati za kaj: potegovati se za dekletovo naklonjenost; potegovati se za pravico, svobodo 2. sodelovati v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega: potegovati se za nagrado, za prvo mesto / tudi njegov model se je potegoval za nagrado 3. udeleževati se razpisa, natečaja: potegovati se za razpisano mesto, za prevzem dobave; potegovati se za štipendijo ● knjiž., redko k hiši se je potegovala ozka pot vodila, peljala; ekspr. potegoval se je za roko sosedove hčere izražal željo, naj se poroči z njim; pog. zmeraj se poteguje za sošolce se zavzema, posreduje zanje; pog. oprijemal se je skal in se potegoval kvišku vzpenjal potegujóč -a -e: stal je pred vrati, potegujoč za vrv zvonca ♪
  13.      potehíniti  -em [tǝh] dov. (í ȋ) nar. potihniti: veter je potehinil potehíniti se nar. zahodno potuhniti se, potajiti se: zavpil ji je, naj se potehine ♪
  14.      potéhtati  -am dov. (ẹ̑) redko potežkati: z obema rokama je potehtal posodo; potehtati v roki ♪
  15.      potékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka; rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval // bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala 2. s prislovnim določilom izraža a) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala; preiskave so potekale več let; v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se 3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije potekajóč -a -e: od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice ♪
  16.      potelefonírati  -am dov. (ȋ) pog. (krajši čas) telefonirati: potelefoniral je znancem ♪
  17.      potelováditi  -im dov. (á ȃ) ekspr. krajši čas telovaditi: ko vstane, najprej malo potelovadi; potelovaditi na bradlji ● žarg. preden smo prišli čez steno, smo še potelovadili po klinih krajši čas plezali ♪
  18.      potemnéti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh ♪
  19.      potemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo potemneva ∙ sonce vzhaja in zarja potemneva postaja manj vidna ♪
  20.      potemníti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi ♪
  21.      potempljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje ♪
  22.      potencírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. krepiti, večati: uspeh mu je še potenciral nagnjenje do znanstvenega dela; slaba režija je napake teksta še bolj potencirala; potencirati medsebojne odnose; bolečina se potencira / pisatelj z različnimi sredstvi potencira okrutnost narave poudarja ♦ mat. računati potenco potencíran -a -o: potencirane napake; potencirano sovraštvo ♪
  23.      potépati se  -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa ∙ ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži ♪
  24.      potepéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko (priložnostno) pomagati pasti: v planini je kak dan potepenil ♪
  25.      potepíga  -e ž (í) nav. slabš. ženska, ki se (rada) potepa: tvoje potepige gotovo ni doma ♪

   10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA