Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (10.801-10.825)
- porosíti -ím dov., porósil (ȋ í) 1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo 2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo // nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi porošèn -êna -o: z znojem porošena zemlja ♪
- poroštvováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav ∙ zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok ♪
- poroženéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža ♦ anat. poroženela povrhnjica ♪
- porožljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas rožljati: porožljati s ključi, verigo ♪
- porožljávati -am nedov. (ȃ) v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica ♪
- portretírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana ♪
- porumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti ♪
- porumenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva ♪
- porumeníti -ím dov., poruménil (ȋ í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino ♪
- porúsiti -im dov. (ū ȗ) narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime ♪
- porúšiti -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti ● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena ♪
- poruváti -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū) 1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa 2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe ♪
- posabljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti: v boju so posabljali vse sovražne vojake / posabljati glave ♪
- posadíti -ím dov., posádil (ȋ í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim
rumenjakom ♪
- posahníti in posáhniti -em dov. (ȋ á) drug za drugim usahniti: studenci so posahnili / vse rože v vrtu so posahnile ♪
- posájati -am nedov. (á) 1. drugega za drugim vsaditi: posajati rože / na vrtu je posajal krompir 2. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je drugega za drugim posajal na voz / žena je goste posajala za mizo / ekspr. klobuk je navadno trdo posajal na glavo dajal ♪
- posamostáliti -im dov. (ā ȃ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik posamostáljen -a -o: posamostaljeni izrazi ♪
- posamotáriti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam ♪
- posanjáriti -im dov. (á ȃ) krajši čas sanjariti: rada je za trenutek posedela in posanjarila ♪
- poscáti -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal ● vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani ∙ vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem ♪
- posébej prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem ♪
- posében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na
praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno /
svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪
- poséčati -am nedov. (ẹ́) zastar. obiskovati: o počitnicah sem prijatelja pogosto posečal / posečati šolo, tečaj hoditi v šolo, na tečaj; pevci redno posečajo vaje se jih udeležujejo ♪
- poséči -séčem dov., poséci posecíte; posékel posékla (ẹ́) 1. star. posekati: poseči gozd / poseči zelje 2. nar. severozahodno pokositi: otavo so že posekli poséčen -a -o: posečen gozd ♪
- poséči -séžem dov., posézi posézite; poségel poségla; nam. poséč in posèč (ẹ́) s prislovnim določilom 1. iztegniti roko po čem, za čim: posegel je na polico in vzel knjigo; posegel je v grm in odtrgal jagodo / iztegnil je roko, da bi posegel po skodelici; posegel je v torbo in izvlekel iz nje kos kruha segel // zajeti določeno časovno obdobje: posegel je za celih petnajst let nazaj 2. odločilno začeti vplivati na potek česa: z gospodarskimi ukrepi poseči na trg; poseči v razvoj dežele / gorska reševalna služba je še pravočasno posegla vmes // publ., z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poseči v boj za prvo mesto; poseči v diskusijo, obravnavo, razpravo / posegel je po pijači začel je piti 3. ekspr. uporabiti: posegli so po dobrih pripomočkih / rad poseže po dobri knjigi rad bere dobre knjige ● ekspr. poseči
globoko v žep dati veliko denarja ♪
10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901