Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v. (10.770-10.794)
- porédnost -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden // nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti ∙ star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega ♪
- porèk -éka m (ȅ ẹ́) lingv. drugi del (stavčne) periode: prorek in porek ♪
- porepkáti -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu ♪
- porézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
- porezgetávati -am [tudi rǝz] nedov. (ȃ) v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva ♪
- poríbati -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali // ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal poríban -a -o: poribano stopnišče ♪
- porimljániti -im dov. (á ȃ) narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja ♪
- poríniti -em dov. (í ȋ) 1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil // s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel 2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel 3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni // navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam
naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to ● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol porínjen -a -o: naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori ♪
- porísati -ríšem dov. (ȋ) s črtami izpolniti: porisal je list za listom / vrata in stene je porisal s kredo počečkal // z risanjem okrasiti: z rožami porisati skrinjo porísan -a -o: s cveti porisana ruta; risanka je porisana ♪
- poríti -ríjem dov., poríl in porìl (í ȋ) 1. krajši čas riti: prašič je poril po zemlji 2. nar. primorsko poruvati: plevel je treba poriti ♪
- porívati -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4.
vulg. spolno občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
- porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo ♪
- porjavíti -ím dov., porjávil (ȋ í) narediti kaj rjavo: južno sonce mu je porjavilo kožo ♪
- poróčati 1 -am nedov. (ọ́) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat // seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini // star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim ♪
- poróčati 2 -am nedov. (ọ́) po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah poróčati se postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete ♪
- poročênec -nca m (é) nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem // nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema ♪
- poročênka -e ž (é) nav. ekspr. poročena ženska: tudi kot poročenka ima veliko oboževalcev ♪
- poročeválec 2 -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še poročevalec ♪
- poročeválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva ♪
- poročíti 1 -ím dov., poróčil (ȋ í) 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti poročíti se postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti poročèn -êna -o: poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu
priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore ♪
- poročíti 2 -ím dov., poróčil (ȋ í) zastar. sporočiti: poročiti mu mora nekaj važnega; nič ni poročil, da pride ♪
- poróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo ♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu ♪
- porodíti -ím dov., poródil (ȋ í) 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo porodíti se ekspr. nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt porôjen tudi porojèn -êna -o: komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede ♪
- porógati se -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
- porogljívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor je porogljiv: ni se menil za pripombe porogljivcev ♪
10.645 10.670 10.695 10.720 10.745 10.770 10.795 10.820 10.845 10.870