Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (10.595-10.619)


  1.      ponotránjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj notranje, osebno: režiser je v filmu poglabljal in ponotranjal upodobitve individualnih likov ponotránjati se postajati globok, usmerjen v notranji svet: pesnik se je v svojem drugem obdobju pisanja začel ponotranjati ♪
  2.      ponotránjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo ♪
  3.      ponovíti  -ím dov., ponóvil (ȋ í) 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje ♪
  4.      ponudíti  in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ȋ ú; ū ȗ) 1. narediti, da lahko kdo kaj a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj 2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo ● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel ponudíti se in ponúditi se, in ponúditi se izraziti pripravljenost za kako dejanje: ponudil se ji je za spremstvo; ponudil se je, da ga odpelje v mesto / ponuditi se za delo, za prostovoljca; ponuditi se v službo / ponudil se jim je za poslanca ● ekspr. če se bo ponudila priložnost, bom odpotoval bo nastala, bo ponúden in ponújen -a -o: odklonila je ponudeni čaj; sedel je na ponudeni stol; bila je hvaležna za ponudeno službo; nekateri igralci so ponudene vloge odklonili; cena ponudenega blaga je previsoka; sam.: postregli so mu, pa ponudenega ni hotel jesti; zadovoljil se je s ponudenim ♪
  5.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  6.      ponúniti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž., redko postati redovnica: njegova hči se je ponunila ∙ ekspr. ta ženska se je čisto ponunila živi osamljeno, zdržno ♪
  7.      poóbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov ♪
  8.      poobedováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. pokósiti: hitro so poobedovali in se razšli / poobedovati ješprenj pojesti za kosilo ♪
  9.      poobésiti  -im dov., poobéšen (ẹ́ ẹ̑) drugega za drugim obesiti: poobesiti koruzne storže / poobesiti upornike ♪
  10.      pooblačíti se  -ím se dov., poobláčil se (ȋ í) 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil ∙ ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo pooblačèn -êna -o: pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen ♪
  11.      pooblastíti  -ím dov., pooblástil (ȋ í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti pooblaščèn -êna -o: biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov ♦ fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov ♪
  12.      poobláščati  -am nedov. (á) dajati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: navadno so pooblaščali tajnika, da je sklepal pogodbe ♪
  13.      poóblati  -am dov. (ọ̑) z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata // z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino poóblan -a -o: pooblana deska ♪
  14.      poočítati  -am dov. (ȋ) 1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala ♪
  15.      poočítiti  -im dov. (í ȋ) zastar. izraziti, pokazati: poočititi dejansko stanje stvari / poočititi pouk z raznimi pripomočki ponazoriti ♪
  16.      poočitováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. izražati, kazati: ta nasprotja so poočitovala notranji propad; v njegovih romanih se poočituje boj za obstanek ♪
  17.      poodmévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih odmevati: v veži je nalahko poodmeval ropot vrat ♪
  18.      pooglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja ♪
  19.      poógliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) namazati z ogljem: poogliti papir poógliti se poogleneti: veje so se v plamenih pooglile ♪
  20.      poóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) redko namazati z oljem; naoljiti: pooljiti pekač / pooljiti solato politi z oljem // prepojiti z oljem: pooljiti platno poóljen -a -o 1. deležnik od pooljiti: pooljen obraz / pooljeni papir 2. knjiž. pobarvan z oljnato barvo: pooljeni hodniki, zidovi ♪
  21.      poonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal ♪
  22.      poopráviti  -im dov. (á ȃ) opraviti vsa dela, opravila: kar je mogel, je poopravil; ko je vse poopravila, je odšla v mesto / rekel je, da bo sam poopravil in da ne potrebuje pomoči ♪
  23.      pooráti  -ôrjem in -órjem dov., poôrji poorjíte; poorál (á ó, ọ́) končati oranje: za letos smo že poorali / poorati njivo zorati ♪
  24.      poosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt 2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem junaku poosebil narodno zavest primorskega človeka // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: on je poosebil revolucionarje tistega časa poosébljen -a -o: on je poosebljen mir; ta svet je bil poosebljen v glavnem junaku romana; dekle je bilo poosebljena ljubkost, poštenost, prizadevnost; v zgodbi nastopa poosebljena smrt; lisica je v basnih poosebljena zvijača in prekanjenost ♪
  25.      poosébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari 2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka ♪

   10.470 10.495 10.520 10.545 10.570 10.595 10.620 10.645 10.670 10.695  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA