Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v. (10.301-10.325)


  1.      pólbóg  -á [u̯b] m, mn. pólbogóvi; im., tož. dv. pólbogóva in pólbogá (ọ̑-ọ̑) 1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj 2. ekspr. človek, ki ima a) izredne sposobnosti, uspehe: življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga b) precejšnjo veljavo: politični bogovi in polbogovi mislijo drugače ♪
  2.      pólčévelj  -vlja [u̯č] m (ọ̑-ẹ̑) nav. mn., zastar. nizki čevelj: nositi polčevlje ♪
  3.      pólčlôvek  -éka [u̯č] m ed. in dv. (ọ̑-ó ọ̑-ẹ́) ekspr. človek brez določenih pozitivnih, moralnih lastnosti: čustveno nerazvit, izrazito razumarski polčlovek / on je slabič, polovičar, polčlovek; prim. polljudje ♪
  4.      pólder  -ja m (ọ̄) nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, (delno) osušen svet, ki leži nižje od morske gladine: spreminjati v rodovitne polderje / nizozemski polderji ♪
  5.      poldrúgi  -a -o [u̯d] štev. (ȗ) izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu ♪
  6.      poléči  -léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ́ ẹ̑) 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: popotniki so bili trudni in so zgodaj polegli / čreda je polegla / poleči k počitku 2. priti iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoka trava rada poleže / konju so uhlji polegli po glavi 3. knjiž., s prislovnim določilom razprostreti se, razširiti se nizko nad površino: dim je polegel po palubi; megla se je polegla po dolini 4. knjiž. z daljšo, širšo stranjo namestiti kaj pokonci stoječega na podlago: da se vreča ne bi prevrnila, jo je polegel / polegel ga je na klop in ga začel tepsti; mulovodci so polegli mule 5. skotiti, povreči: psica, svinja je polegla pet mladičev / nizko polegla je že tri pankrte rodila ● pazi, da svinja mladičev ne poleže povzroči poškodbe, smrt mladičev, ležeč na njih; star. v vasi je poleglo že deset prašičev poginilo; nar. tolminsko do kosila poležem vso travo pokosim; ekspr. polegel je že marsikatero žensko imel je že z marsikatero žensko spolni odnos; star. mraz ga je tresel, da je moral poleči leči poléči se 1. postati manj intenziven, manj izrazit: boj, jeza, nevihta se poleže / ponoči se je življenje v mestu poleglo / govorice so se kmalu polegle / razburkano morje se je poleglo se je umirilo; brezoseb. ko sem to slišal, se je v meni poleglo 2. preiti iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se je poleglo na dno / prah se je polegel ● posedi malo, da se kosilo poleže da želodec začne normalno prebavljati; suh sneg, zrahljana zemlja se kmalu poleže usede, posede; ekspr. tam se svet nekoliko poleže postane bolj položen, raven polégel -êgla -o: polegle strasti so se spet budile poléžen -a -o: kdaj je bil pes poležen; dlaka ni poležena, ampak stoji pokonci; po nevihti je bilo žito poleženo ♪
  7.      poledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste ♪
  8.      polégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco 2. s presledki biti v vodoravnem položaju a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega 3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega // preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave 4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega polégati se 1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega 2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega ● star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja ♪
  9.      polegávati  -am nedov. (ȃ) redko poležavati: polegaval je na postelji ♪
  10.      polemizírati  -am nedov. (ȋ) ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: polemizirati z matematiki; polemizirati z novimi nazori, pojmovanji ♪
  11.      polenáriti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril ♪
  12.      poleníti  -ím dov., tudi poléni; polénil (ȋ í) 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni ♪
  13.      polepíti  in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja ♪
  14.      polépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: polepšati hišo; mesto se je pred praznikom polepšalo / polepšati si obraz olepotičiti 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pisatelj je življenje preveč polepšal ♪
  15.      polepšávati  -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz ♪
  16.      polepševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) lepo: polepševati stanovanje ♪
  17.      polesketávati se  -am se tudi polesketávati -am nedov. (ȃ) v presledkih se lesketati: gladina vode se polesketava; v sončni svetlobi so se polesketavali bajoneti; pren., ekspr. v očeh se jim je polesketaval upor ♪
  18.      polésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. odlesti: oblekel se je in polezel iz sobe / odtod je polezel na najvišje vrhove šel ♪
  19.      poléščiti  -im dov. (ẹ̄) knjiž., redko pološčiti: poleščiti parket poléščen -a -o: poleščena vrata ♪
  20.      poletávati  -am nedov. (ȃ) premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini ● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo ♪
  21.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  22.      poletéti  -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
  23.      poletúša  -e ž (ú) nav. mn., zool. glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae ♪
  24.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
  25.      poležávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪

   10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA