Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (84.886-84.910)


  1.      žiráfast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri žirafi: žirafast vrat ♪
  2.      žirárdi  -ja m (ȃ) obl. slamnik s trdimi okroglimi krajevci in zgoraj ravnim oglavjem: nositi žirardi ♪
  3.      žiríja  -e ž (ȋ) skupina ljudi, določena za ocenjevanje na razstavi, natečaju, tekmovanju: žirija je izbrala tri prispevke; razstavljene izdelke ocenjuje mednarodna žirija; član strokovne žirije; žirija za podelitev nagrad ♪
  4.      žirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. indosirati: žirirati menico ♪
  5.      žíriti  -im nedov. (í ȋ) 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče ♪
  6.      žiró  prid. neskl. (ọ̑) v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo ♪
  7.      žirónda  -e ž (ọ̑) zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buržoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem ♪
  8.      žirondíst  -a m (ȋ) zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike: žirondisti in jakobinci ♪
  9.      žítar  -ja m (ȋ) nekdaj trgovec z žitom: skleniti kupčijo z žitarjem ♪
  10.      žitárec  -rca m (ȃ) nekdaj vino iz okolice Žitare vasi: steklenica žitarca ♪
  11.      žítarica  -e ž (ȋ) nav. mn., publ. žito: gojiti žitarice / setev žitaric ♪
  12.      žítek  -tka m (ȋ) zastar. življenje: njegov žitek je v nevarnosti / duševni žitek / boj za bitek in žitek ♪
  13.      žíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje ♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus ♪
  14.      žíti  žíjem nedov. (í ȋ) star. živeti: dokler bo žil, se ga bo spominjal; lahko bi žil še nekaj let / kmet rad žije v svojem okolju ∙ star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi ♪
  15.      žítje  -a s (ȋ) 1. knjiž. življenje: konec, kratkost žitja / mestno žitje; mirno žitje / žitje in bitje naroda 2. lit., v pravoslavnih deželah, zlasti v srednjem veku življenjepis svetnika, svetega človeka: brati, izdati žitje; žitje sv. Metoda / žitja srbskih vladarjev ♪
  16.      žítnica  -e ž (ȋ) 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice ♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica ♪
  17.      žítničar  -ja m (ȋ) zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar ♪
  18.      žíto  -a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo ♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito // nar. vzhodno rž: sejati žito ♪
  19.      žitoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje žita: žitorodni kraji; žitorodno polje ♪
  20.      žížek  -žka m (ȋ) nar. 1. majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih; črni žužek: glodanje žižkov 2. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve; čižek: žižek poje ♪
  21.      žlabúdra  -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: on je neznosna žlabudra 2. slabš. gosta, tekoča zmes: namesto čiste vode teče po strugi rjava, umazana žlabudra 3. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so razmočene, povsod je sama žlabudra ♪
  22.      žlabudránje  -a s (ȃ) glagolnik od žlabudrati: nerazumljivo, pijano žlabudranje / dolgočasili so se ob govornikovem žlabudranju ♪
  23.      žlabudráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti: ni razumel, kaj so žlabudrali tujci 2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekleta so celo pot veselo žlabudrala / ne vem, zakaj žlabudra to, kar že vsi vedo govori, pripoveduje ● redko voda v strugi žlabudra žlobudra, klokota ♪
  24.      žláhčič  -a m (ȃ) zastar. plemič, zlasti nižji: žlahčič z manjšim posestvom / poljski žlahčič šlahčič ♪
  25.      žláhta  -e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov ♪

   84.761 84.786 84.811 84.836 84.861 84.886 84.911 84.936 84.961 84.986  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA