Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (84.636-84.660)


  1.      žánrski  -a -o prid. (á) 1. ki umetniško upodablja značilne, vsakdanje prizore iz življenja ljudi: žanrske slike in portreti / žanrski prizor / žanrsko slikarstvo 2. ki na ustaljen, značilen način obravnava določeno vsebino: žanrski film / žanrska delitev literarnih del žánrsko prisl.: pisatelj je svoje delo motivno in žanrsko popestril ♪
  2.      žár  -a in -ú m (ȃ) 1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk // knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar 2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara // svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor // toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom 3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: prenesti, prestaviti žar; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe / električni žar 4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem 5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara ● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba ♪
  3.      žára  -e ž (á) posoda za shranjevanje pepela mrličev: žara s pepelom pokojnika / mrliška žara ♦ arheol. hišasta žara v obliki hiše, bivališča, znana v Evropi od pozne bronaste dobe do antike // žari podobna posoda: iz bakrenih žar se je širil vonj kadila; volilna žara ♪
  4.      žárčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žarek: žarčni odboj v zrcalu / žarčni krog sveče 2. redko žarek, žaltav: žarčno olje ♪
  5.      žárčenje  -a s (ā) neustalj. sevanje: žarčenje delcev, energije; jakost žarčenja / radioaktivno žarčenje ♪
  6.      žárčiti  -im nedov. (ā ȃ) neustalj. sevati: radioaktivna snov žarči / žarčiti delce alfa in beta ● knjiž. iz nekaterih ljudi žarči posebna moč nekateri ljudje imajo, oddajajo posebno moč ♪
  7.      žardinjêra  -e ž (ȇ) knjiž. navadno lepo oblikovana posoda za okrasne rastline: posaditi rože v žardinjero; žardinjere in cvetlični lončki ♪
  8.      žarečína  -e ž (í) knjiž. razžarjena snov, magma: ognjenik bruha žarečino; sonce je kakor razbeljena žarečina oblivalo mesto ♪
  9.      žárek  -rka m (ȃ) 1. svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke, ravne črte: žarek pade, posveti na steno; žarki presevajo skozi zaveso; ekspr. žarek se prikrade, šine v temo; vodna gladina, steklo odbija žarke; žarki zahajajočega sonca; blesk žarkov / lunini, sončni žarki; svetlobni žarki; žarki svetilke, žarometa; žarki zvezd / snov vpija žarke / zavarovati se pred žarki vročega avgustovskega sonca; poti so kakor žarki speljane na vse strani 2. ekspr., navadno s prilastkom vsak od iz česa v ravnih črtah na vse strani izhajajočih delov: imela je žarke gubic okrog oči / zvezda s petimi žarki kraki 3. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: znova ji je posijal žarek sreče; izgubiti zadnji žarek upanja // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: iz oči ji lijejo žarki ljubezni; z obraza ji sijejo žarki sreče / mili žarki njenih oči pogledi 4. mn., nestrok. valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor; sevanje: poškodbe zaradi žarkov; ob razpadu atomskih jeder nastali žarki 5. geom. usmerjena premica: narisati žarek / glavni žarek; povratni žarek svetlobni žarek, ki gre skozi sečišče odsebnih senc dveh mimobežnic na skupni prestrezni ravnini; projicirni žarek skozi projekcijsko središče in točko, ki je projicirana ● ekspr. žarki se igrajo na njenem obrazu na obrazu ji migota svetloba; ekspr. sončni žarki so ga ogreli sonce; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji ◊ fiz. žarek smer, v katero potuje energija v valovanju v izotropni snovi; infrardeči žarki infrardeča svetloba; kratkovalovni, radioaktivni, rentgenski žarki; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; les. strženovi žarki ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; min. izredni žarek ki se pri dvolomni snovi ne lomi točno po zakonu o lomu svetlobe; redni žarek ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost ♪
  10.      žárek 1 -rka -o prid. (á) 1. ki oddaja zelo močno svetlobo: svetila jim je žarka luč; na nebu sije žarko sonce // ki ima zelo močen sij, žar: žarka mesečina / bil je žarek dan / žarka svetloba 2. ekspr. ki se odraža, kaže v živih, zlasti rumenkastih barvah: ob potoku je raslo veliko žarkih zlatic / žarke barve poletja 3. knjiž. zelo razgret, vroč: peč je bila žarka / žarko ozračje se je začelo ohlajati / mati je položila roko na otrokovo žarko čelo 4. knjiž. ki izraža močno čustvo: žarke oči dekleta / misel nanjo je bila žarka / žarka, strastna ljubezen žárko prisl.: sonce žarko sije, sveti; žarko rdeč cvet ♪
  11.      žárek 2 -rka -o prid. (á) ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa: žarko olje; maslo je postalo žarko / žarki orehi / žarek okus; sam.: okus po žarkem ♪
  12.      žáren 1 -rna -o prid., žárnejši (ȃ) knjiž. 1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo ∙ knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; redko greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče 2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna žárno prisl.: žarno se bleščati; žarno rdeč plamen ♪
  13.      žáren 2 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žaro: žarni pokrov / žarni grob; žarno pokopališče ♦ arheol. žarno grobišče grobišče z žarnimi grobovi; kultura žarnih grobišč kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture ♪
  14.      žarênje  -a s (é) glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda ♪
  15.      žaréti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa 2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo // imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan 3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela // biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra 4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele 5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja // odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala 6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda ● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena žarèč -éča -e: bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči ∙ trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga ♪
  16.      žargón  -a m (ọ̑) govorica posameznih poklicev, skupin: govoriti v žargonu; šolski, športni, vojaški žargon; žargon gledališčnikov, politikov; sleng in žargon / namesto strokovnih izrazov uporablja žargon žargonske izraze ♪
  17.      žargonízem  -zma m (ȋ) lingv. za žargon značilna beseda, pomen besede: uporabljati žargonizme; strokovni izrazi in žargonizmi ♪
  18.      žargónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na žargon: žargonski izrazi / žargonsko sporazumevanje ♪
  19.      žarílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki žari kovinske polizdelke, izdelke: zaposliti več žarilcev / žarilec žice ♪
  20.      žarílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žarjenje: žarilna temperatura / žarilna peč ♦ elektr. žarilna nitka nitka, ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; teh. žarilna svečka priprava z grelom, ki zažari in s tem pomaga pri vžigu vnetljive zmesi v dizlu ♪
  21.      žarílnica  -e ž (ȋ) metal. obrat za žarjenje kovinskih polizdelkov, izdelkov: delati v žarilnici ♪
  22.      žarílo  -a s (í) knjiž. sevalo: infrardeče žarilo ♪
  23.      žarína  -e ž (í) 1. kem. snov, ki ostane po žarjenju: stehtati žarino; sestava žarine 2. knjiž. žar, žarenje: žarina lic vročičnega bolnika; žarina ognja / opoldanska žarina sonca pripeka ♪
  24.      žaríšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer je gorenje med požarom najmočnejše: ogenj se je iz žarišča razširil na sosednje prostore; usmeriti curek vode v žarišče požara 2. med. mesto v telesu, od koder se bolezen lahko širi: ugotoviti bolezensko, gnojno žarišče; žarišče vnetja / prvotno žarišče bolezni 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: nastala so nova kulturna žarišča; vojno žarišče; žarišča nesoglasij, sporov; žarišče upora / miselno žarišče / publ.: biti v žarišču dogajanja; problem je v žarišču zanimanja // kraj, prostor, kjer je svetloba, osvetljenost najmočnejša: stopiti v žarišče odrskih reflektorjev ◊ geol. žarišče potresa točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi; geom. žarišče gorišče ♪
  25.      žaríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žarišče: gasilci so usmerili vodne curke na žariščna mesta / žariščna infekcija infekcija, ki se razširi iz prvotnega žarišča v telesu / obravnavati žariščne probleme sedanjosti / žariščna razdalja goriščna razdalja / žariščna globina potresa ♪

   84.511 84.536 84.561 84.586 84.611 84.636 84.661 84.686 84.711 84.736  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA