Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (84.461-84.485)


  1.      zraslolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. zraslovenčnica ♪
  2.      zráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost zraslega: zraslost prstov, vej / zraslost kmečkega človeka z zemljo ♪
  3.      zrást  -í ž (ȃ) 1. glagolnik od zrasti: ta kost je nastala z zrastjo več manjših kosti; zrast požiralnika 2. star. rast, postava: močna zrast koga; dekle nežne zrasti 3. anat. mesto, kjer sta s hrustancem skoraj negibljivo zrasli dve kosti: prerezati dimeljnično zrast ♪
  4.      zrásti  zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi // z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice; zrasli so novi listi; zrasel mu je prvi zob; iz groba je zrasla vrtnica; po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini 4. nav. ekspr. postati večji a) po obsegu: trebuh mu je zrasel; oteklina je čez noč zrasla; mesto je zelo zraslo b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo 5. doseči višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel; pritisk je zelo zrasel narasel / od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel b) glede na količino: dohodki so malo zrasli; potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo zrasel c) glede na možni razpon: cene so zrasle; kvaliteta je zrasla // razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi 7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča; iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla 8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem; med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel // navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel ● ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanj zrásti se 1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla // ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj 2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo zrásel -sla -o: rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti ♦ bot. cevasto zraslo cvetno odevalo zráščen -a -o: zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi ∙ ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo ♦ med. zraščeni pljučna in rebrna mrena; prim. izrasti ♪
  5.      zrastlína  in zraslína -e ž (í) kar se zraste: zmaličene zrastline plodov // med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah: po vnetju so nastale zrastline med porebrnico in popljučnico ♪
  6.      zráščanje  -a s (á) glagolnik od zraščati se: zraščanje cepljene rastline in cepiča / postopno zraščanje umskega in ročnega dela / zraščanje novih zgradb z okoljem ♦ min. zraščanje kristalov ♪
  7.      zráščati se  -am se nedov. (á) 1. rastoč se združevati, povezovati: sadike jagod se zraščajo; veji sta se začeli zraščati / kite se zraščajo s kostjo // ekspr. združevati, povezovati se sploh: gospodarske in negospodarske dejavnosti se zraščajo 2. biti, postajati s čim skladna celota: nova stavba se lepo zrašča z okolico // ekspr. začenjati skladno obstajati, živeti s kom: inteligenca se zrašča z delavskim razredom / družina se je čedalje bolj zraščala v celoto zráščati star., s prislovnim določilom rasti, odraščati: zraščal je na kmetiji ♪
  8.      zráščenec  -nca m (ȃ) min. skupek najmanj dveh kristalov, ki sta pravilno zraščena ♪
  9.      zráščenje  -a s (ȃ) glagolnik od zrasti: pravilno zraščenje kosti / zraščenje mesta z zaledjem ♪
  10.      zráščenka  -e ž (ȃ) bot., v zvezi velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa: nabirati velike zraščenke ♪
  11.      zráščenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost zraščenega: zraščenost prstov / zraščenost nove ceste s pokrajino ♪
  12.      zrcálar  -ja m (ȃ) 1. izdelovalec ogledal: steklarji in zrcalarji 2. rib. v ribniku vzrejen krap z redkimi luskami po hrbtu, trebuhu in korenu repne plavuti: gojiti luskinarje in zrcalarje ♪
  13.      zrcálast  -a -o prid. (á) podoben zrcalu: zrcalasta ploskev / zrcalasta gladina morja zrcálasto prisl.: luže se zrcalasto bleščijo ♪
  14.      zrcálce  -a s (ā) manjšalnica od zrcalo: zrcalce se je razbilo / zobozdravniško zrcalce ◊ bot. navadno njivsko zrcalce enoletna rastlina z razraslim steblom in vijoličastimi cveti, Legousia speculum-veneris; lov. zrcalce zrcalo ♪
  15.      zrcálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov ∙ otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo ♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki zrcálno prisl.: pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa ♪
  16.      zrcáliti  -im nedov. (á ȃ) 1. zaradi odbijanja svetlobe delati kaj vidno, kazati kaj na svoji površini: jezero zrcali smreke, zvezde; ogledalo zrcali del predsobe; šipa zrcali nebo 2. ekspr. kazati, izražati: njen pogled zrcali strah / razstava zrcali ustvarjalnost otrok; številke zrcalijo splošno stanje zrcáliti se 1. zaradi odbijanja svetlobe v čem biti viden, kazati se: mesec se zrcali na gladini jezera; v reki se zrcalijo drevesa; v velikem ogledalu se je zrcalila njena podoba 2. ekspr. biti viden, kazati se: na obrazu se ji je zrcalila osuplost, žalost; v očeh se je zrcalil strah / v ljudskih pesmih se zrcali narodov značaj; v stališčih se zrcalijo velike politične razlike zrcáljen -a -o: resnični svet, zrcaljen v naših predstavah ♪
  17.      zrcáljenje  -a s (á) glagolnik od zrcaliti: zrcaljenje dreves v jezeru; opazovati zrcaljenje luči v stoječi vodi / zrcaljenje avtorjevega notranjega življenja v pesmih; umetnost ni samo fotografsko zrcaljenje življenja ◊ mat. zrcaljenje na premici preslikava točke v točko, ki je v enaki razdalji od premice na drugi strani; meteor. zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe ♪
  18.      zrcálo  -a s (á) 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: na steni visi veliko zrcalo; pogledati se v zrcalo; zrcalo s starinskim okvirom; morje je bilo mirno kot zrcalo / beneško zrcalo z robom, brušenim v obliki majhnih zrcal; brušeno, kristalno zrcalo / grlno, zobozdravniško zrcalo za posredni pregled grla, zob, ustne votline / čarovno zrcalo po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč 2. ekspr., s prilastkom zrcalu podobna površina: čoln je drsel po morskem zrcalu; zeleno modro zrcalo jezera 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: časopisi so zrcalo svojega časa; narodna pesem kot zrcalo narodove duše / poskušali so stvar prikazati v popačenem zrcalu ● knjiž. držati zrcalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže zrcalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na njene napake ◊ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc; avt. cestno zrcalo parabolično zrcalo, ki omogoča boljšo vidljivost v nepreglednem križišču, ovinku; vzvratno zrcalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; fiz. krogelno ali sferno zrcalo v obliki dela krogelne površine; parabolično, ravno zrcalo; lov. zrcalo modrikasto svetleče se perje v peruti race; navt. (krmno) zrcalo prisekana oblika krme; tisk. zrcalo velikost in lega potiskane površine na strani ♪
  19.      zrecitírati  -am dov. (ȋ) 1. umetniško prebrati, podati (pesniški) tekst: zrecitirati pesem 2. ekspr. hitro in tekoče povedati: mimogrede mu je zrecitiral naslove knjig ♪
  20.      zrêči  zrêčem dov., zrêci zrecíte; zrékel zrêkla (é) star. 1. reči, povedati, navadno brez obzirov: bil je zelo jezen in jim je vse zrekel; koliko bridkih mu je zrekla 2. dati ime, vzdevek: zaradi punčke so ji zrekli Pikapolonica ♪
  21.      zrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili 2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto zrédčiti se 1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči 2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo zrédčen -a -o: z vodo zredčeno mleko ♪
  22.      zredigírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti: zredigirati zbornik 2. narediti, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spremeniti, popraviti: zredigirati članek ◊ lingv. zredigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčleniti v pismeni obliki, urediti ♪
  23.      zredíti  -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček 2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za zakol / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka ● ekspr., redko zrediti veje odebeliti jih zredíti se 1. postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zredi; prašič, vol se je zredil / zrediti se v obraz, trebuh / ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal 2. zastar. zrasti, odrasti: v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati zrejèn -êna -o: v hiši zrejena ptica ♪
  24.      zrédka  prisl. (ẹ̑) knjiž. redko, poredko: zredka obiskuje svoje starše; nočno tišino je le zredka pretrgal lajež psov ♪
  25.      zreducírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: zreducirati izdatke; zreducirati porabo na najmanjšo mogočo mero / zreducirati vojaštvo / zreducirati zemljiško posest b) glede na možni razpon: zreducirati tuje vplive 2. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: zreducirati raziskovanje na kmečko arhitekturo / zreducirati problematiko na tri bistvena vprašanja; razprava se je zreducirala le na nekaj vodilnih delavcev zreducíran -a -o: zreduciran program; zaradi neprestanih bojev so bile partizanske čete zreducirane; v objavi je pesem zreducirana na nekaj vrstic ♪

   84.336 84.361 84.386 84.411 84.436 84.461 84.486 84.511 84.536 84.561  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA