Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (83.961-83.985) 
- zíti se zídem se dov., zíšel se zíšla se (í) zastar. sniti se: fantje se zidejo na vasi; zišli so se v mestu ♪
- zíza -e ž (ȋ) nar. dojka: imela je velike zize ♪
- zízek -zka m (ȋ) nar. 1. sesek: vime in zizki 2. dojka: ob materinih zizkih se je dojenček umiril ♪
- zízen -zna -o prid. (ȋ) nar. ki je v starosti, ko še sesa; sesen: zizno tele ♪
- zjáhati -am tudi zjášem dov. (ā) 1. z jahanjem izčrpati, oslabiti: zjahati konja 2. redko razjahati: jezdec se je ustavil in zjahal ♪
- zjásniti -im in zjasníti -ím dov., zjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. redko narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo; razjasniti: zjasniti skrivnost; stvari so se zjasnile v nekaj dneh / zjasnil ti bom, kako se je to zgodilo pojasnil 2. knjiž. narediti jasno, razumljivo: pisatelj je z leti zjasnil svojo izpoved / zjasniti svoj odnos do dela, družine zjásniti se, in zjasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zjasnilo se mu je, zakaj ga niso spoznali; nenadoma, v trenutku se mu je zjasnilo, kaj hočejo 2. postati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se je zjasnila ● ekspr. v glavi se mu je zjasnilo prišel je k zavesti, razsodnosti zjásnjen -a -o: zjasnjeni nazori ♪
- zjasníti -ím dov., zjásnil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč 2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje zjasníti se ekspr. postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil ∙ ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
- zjedríti -ím dov., zjédril (ȋ í) knjiž. narediti (bolj) jedrnato: pisatelj je zjedril pripoved zjedríti se 1. postati čvrstejši, krepkejši: dekle se je zjedrilo v život / v življenjskih preizkušnjah se je zjedril 2. zbrati se, osredotočiti se: vse življenje se je zjedrilo okoli domačije / razmišljanje se je zjedrilo v tak zaključek ♪
- zjeklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je zjeklenel / njegova volja je zjeklenela ♪
- zjekleníti -ím dov., zjeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: vojna je ljudi zjeklenila / težko življenje mu je zjeklenilo značaj // okrepiti, utrditi: trdo delo mu je zjeklenilo mišice ♪
- zjezíti -ím dov., zjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: njeno govorjenje, vedenje ga je zjezilo; taka stvar človeka zjezi zjezíti se razjeziti se: ko je to slišal, se je zjezil; zjeziti se nad otroki / ti si vsega kriv, se je zjezila ♪
- zjéžiti -im tudi zježíti -ím dov., zjéži; zjéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) naježiti: maček je zježil dlako / od strahu so se mu zježili lasje ♪
- zjókati se tudi zjokáti se -am se, in zjókati se tudi zjokáti se zjóčem se dov., zjókajte se tudi zjokájte se in zjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: šel je ven in se zjokal; ob srečanju bi se skoraj zjokala; zjokati se od veselja, žalosti; krčevito, tiho se zjokati; zjokal se je kot otrok močno, brez obvladovanja / zjokati se nad svojo usodo ♪
- zjútraj prisl. (ú) v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra ● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo ♪
- zjútranji -a -e prid. (ú) star. jutranji: zjutranja megla; vstal je pred zjutranjo zarjo / zjutranji sprehod; zjutranja maša ♪
- zjúžiti se -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je zjužilo; brezoseb. čez noč se je zjužilo // razmehčati se, začeti se topiti: sneg se je zjužil ♪
- zlagálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj zlaga: dela kot zlagalec lesa / zlagalec opeke / zlagalec cerkvenih pesmi ♪
- zlagalíšče -a s (í) kraj, prostor za zlaganje česa: urediti zlagališče; prevzeti hlode na zlagališču; skladišče in zlagališče ♪
- zlagálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zlagalec: dela kot zlagalka nogavic ♪
- zláganje -a s (ȃ) glagolnik od zlagati: zlaganje perila / končati zlaganje desk; križno zlaganje vreč / navodilo za zlaganje škatel / zlaganje pesmi / zlaganje samostalnikov ♪
- zlágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo 2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico // na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock 3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka 4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec 5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije // ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati ● star. ne znam zlagati besed tako
kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem ◊ etn. zlagati snope v nasad; les. zlagati deske v škarje; lingv. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; lit. zlagati ode zlágati se star. ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj / take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam zlagáje: zlagaje pesem, je mislil nanjo; prim. izlagati ♪
- zlagáti se zlážem se dov. (á á) zavestno izjaviti, reči kaj neresničnega z namenom zavesti v zmoto: nisem se zlagal; zlagal se ji je, da ga ni bilo doma; rad se zlaže; ekspr. debelo, nesramno se zlagati // ekspr. reči, povedati kaj, kar ne ustreza resnici: kaj se ti je spet zlagal / časopisi se niso zlagali zlagán -a -o 1. deležnik od zlagati se: ta zgodba ni zlagana; zlagano sporočilo 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: zlagana morala / njena črnina je zlagana // ki v resnici ni tak, kot se kaže: zlagan človek / pokazati svojo zlagano podobo // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: zlagan napredek / njen strah je bil zlagan; zlagana veselost; prisl.: zlagano prijazen ♪
- zlágoma prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi ♪
- zláhka prisl. (ȃ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto: zlahka dvigovati, nositi kaj; zlahka premagati nasprotnike / zlahka vse doseže / ne daj se tako zlahka pregovoriti / vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi ∙ tega ni tako zlahka razumela to je težko razumela 2. izraža, da se v ravnanju, odločitvah premalo misli na mogoče posledice: vse jemlje preveč zlahka; zlahka obljublja, a se ne drži obljub ♪
- zláhkoma prisl. (ȃ) star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš ♪
83.836 83.861 83.886 83.911 83.936 83.961 83.986 84.011 84.036 84.061 
