Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (83.511-83.535)


  1.      zbránost  -i ž (á) stanje zbranega človeka: zbranost popušča, raste; za to delo je potrebna velika zbranost / duhovna, miselna zbranost ♪
  2.      zbráti  zbêrem dov., stil. zberó; zbrál (á é) 1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: zbral je po mizi raztresene liste / zbrati dokaze, podatke / zbrati pesmi v zbirko // narediti, da pride skupaj večja količina česa sploh: zbrati hrano in zdravila za poplavljence; zbrali so veliko starega železa / zbrati denar za nakup stanovanja / kandidat je zbral dovolj glasov; zbrali so več sto podpisov; zbrati prijave za izlet 2. narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbrati prostovoljce za delovno akcijo; ob nedeljah zbere okrog sebe otroke in jih poučuje; zbrati ljudi na trgu 3. narediti, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno vodo zberejo v posebne posode / leča zbere ali razprši svetlobne žarke / ekspr. ta reka zbere vse vode s tega področja v to reko se izlijejo 4. narediti, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbral je zadnje moči; zbrala je pogum in mu vse povedala opogumila se je / ni mogel zbrati svojih misli miselno se zbrati zbráti se 1. priti kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: učenci so se zbrali pred šolo; ob nedeljah se zberejo vsi sorodniki / družina se je zbrala za kosilo, pri kosilu; zbrali so se iz vseh krajev prišli so; na turnirju so se zbrali najboljši tekmovalci / zbrati se v skupine / pog. skupaj se zbrati 2. priti skupaj, na eno mesto: na nebu so se zbrali temni oblaki / zbrala se mu je bula naredila 3. ekspr. pojaviti se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: v srcu se ji je zbrala grenkoba, maščevalnost 4. priti v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: od utrujenosti se ni mogel zbrati; zbrati se pri učenju; težko se zbere, zelo je raztresena / miselno se zbrati // priti v stanje, ko je osebek sposoben urejeno, pravilno misliti: za hip se je zmedla, nato pa spet zbrala; hitro se zbrati zbrávši zastar.: rešili so ga, zbravši denar zanj zbrán -a -o: koristno uporabiti zbrani denar; sistematično zbrani podatki; pri učenju je zelo zbran; zbrana množica; trenutek zbranega razmišljanja ♦ zal. zbrana dela vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; prisl.: zbrano brati, poslušati ♪
  3.      zbrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje: zbratiti se s pijanci; zbratila sta se, ker imata enake interese zbrátiti knjiž. notranje, čustveno povezati: nesreča, skupna usoda jih je zbratila ♪
  4.      zbrazdáti  -ám dov. (á ȃ) z ritjem, mešanjem z rokami, z nogami skaliti: zbrazdati vodo / jej lepo od kraja, da ne boš vse jedi zbrazdal; prim. izbrazdati ♪
  5.      zbŕcati  -am dov. (r̄) 1. spraviti kaj kam s suvanjem noge: zbrcati kroglico v jamico / zbrcati kamenčke s poti / ekspr. zbrcali so ga iz gostilne 2. večkrat suniti, udariti z nogo: od jeze ga je zbrcal; konji so se zbrcali ♪
  6.      zbrenčáti  -ím dov., zbrénči in zbrênči; zbrénčal in zbrênčal (á í) brenčeč zleteti: čebele so zbrenčale iz panja ∙ pog. fant je zbrenčal postal ljubezensko vznemirjen, se zaljubil ♪
  7.      zbríhtati  -am dov. (í) nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi: z močenjem so bolnika zbrihtali; popil je kavo, da bi se zbrihtal / streljanje topov jih je zbrihtalo 2. povzročiti, da se kdo umsko razvije: učitelj je otroke dobro zbrihtal; fant se je z leti zbrihtal ♪
  8.      zbrís  -a m (ȋ) nar. vetru zelo izpostavljen kraj: pot pelje čez zbris; na zbrisu tako piha, da ni mogoče vzdržati ♪
  9.      zbrísati  zbríšem dov., tudi zbrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: zbrisati posodo, tablo; zbrisati z brisačo, gobo, vlažno krpo; temeljito zbrisati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pravi čas so jo zbrisali; zbrisati jo domov zbrísan -a -o 1. deležnik od zbrisati: zbrisana klop 2. star. prebrisan: fant je zbrisan; prim. izbrisati ♪
  10.      zbrkljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti z veliko drobnega dela: zbrkljati preprost voziček 2. pog. zbrskati: zbrkljati kamenčke na kup ♪
  11.      zbŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž., redko zmeniti se: drugi so se veselo zabavali, zanj pa se ni nihče zbrknil ♪
  12.      zbrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč zleteti: mimo nje so zbrneli netopirji / ekspr. krogla mu je zbrnela čez glavo ♪
  13.      zbrodíti  zbródim dov. (ȋ ọ́) 1. s premikanjem prstov, rok v čem gostem zmešati, skaliti: zbroditi vodo v mlaki / jed je samo zbrodil ∙ ekspr. on bi lahko še kaj zbrodil zapletel, pokvaril 2. nar. umazati: zbroditi kuhinjo, obleko zbrójen in zbróden -a -o: zbrojeno mleko ♪
  14.      zbrója  -e ž (ọ̑) zastar. 1. brozga, blato: ob dežju je na kolovozu nastajala zbroja 2. zmeda, zmešnjava: delati zbrojo; na trgu je nastala prava zbroja / začutiti zbrojo v glavi ♪
  15.      zbrózgati  -am dov. (ọ̑) 1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati: zbrozgati sneg okoli hiš 2. ekspr. z mešanjem pripraviti slabo pijačo: zbrozgati vino iz črnega in belega vina zbrózgan -a -o: vino je bilo tako zbrozgano, da nihče ni vedel, kaj pije ♪
  16.      zbŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) razkopati s kremplji, s prsti: kure vse zbrskajo; zbrskati krtine // s kremplji, s prsti spraviti kaj kam: zbrskati listje na kup ♪
  17.      zbrstéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: drevje je zbrstelo / zaradi toplega vremena popki zbrstijo se odprejo ♪
  18.      zbrúsek  -ska m (ȗ) metal., min. tanko zbrušena ploščica kamnine za opazovanje pod mikroskopom v presevni svetlobi: napraviti zbrusek; kovinski zbrusek; zbrusek ahata ♪
  19.      zbrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) začeti brzeti: pognal je konja in voz je zbrzel po cesti; nenadoma se je ustavil, nato pa zbrzel v nasprotno smer / ekspr. vlak je zbrzel mimo zelo hitro zapeljal ♪
  20.      zbudíti  -ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti 2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel zbudíti se preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver // priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil // v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja ♦ med. zbuditi se iz narkoze // ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil ● ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti zbudívši star.: zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto zbujèn -êna -o: ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru ♪
  21.      zbújanje  -a s (ú) glagolnik od zbujati: naročiti zbujanje po telefonu / bolnik je po operaciji v prostoru za zbujanje / zbujanje pozornosti ♪
  22.      zbújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno: zbujati delavce; zbujali so jih ob štirih / zbuja ga budilka; pren., pesn. spomladi zbuja svet ptičje petje // spravljati koga k zavesti: zbujati koga z udarci, s hladno vodo // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbujati koga iz globokega spanja / zbujati ljudi iz otopelosti 2. vzbujati: zbujati ljubezen, sovraštvo; reklame so mu zbujale želje / hodil je počasi, da ne bi zbujal sumov; z vedenjem je zbujal spoštovanje; njen obraz zbuja zaupanje / zbujati občutek trdnosti; mesto zbuja vtis urejenosti zbújati se prehajati iz spečega stanja v budno: zaradi hrupa se pogosto zbuja; zbujati se ob petih / zbuja se vsa potna // prihajati k zavesti: po hladnih obkladkih se je začel zbujati // v zvezi z iz prenehavati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbujati se iz spanja / počasi se je zbujala iz nezavesti ♦ med. zbujati se iz narkoze zbujajóč -a -e: otrok je zbujajoč se jokal; skrb zbujajoč podatek ♪
  23.      zbúriti  -im dov. (ū ȗ) knjiž. vznemiriti, razvneti: njegovo ravnanje je ljudi zburilo zbúrjen -a -o: bil je ves zburjen; prisl.: zburjeno odgovoriti ♪
  24.      zbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: vihar je zburkal morje // ekspr. vznemiriti, razvneti: dogodek je zburkal javnost / zburkati čustva, domišljijo zbúrkan -a -o: ves zburkan je prišel domov; zburkano morje ♪
  25.      zbútati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so ga zbutali zbútan -a -o 1. deležnik od zbutati: našli so zbutanega pred hišo 2. nar. vzhodno zbit, nabit: iz ilovice zbutane stene ♪

   83.386 83.411 83.436 83.461 83.486 83.511 83.536 83.561 83.586 83.611  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA