Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (83.361-83.385)


  1.      zazlatíti se  -ím se dov., zazlátil se (ȋ í) ekspr. zlato se odraziti, pokazati: na vzhodu se je zazlatila zarja ♪
  2.      zaznámba  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov 2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek 3. redko oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo «plača prejemnik» 4. jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba // vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve ♪
  3.      zaznámek  -mka m (ȃ) 1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke; zaznamek na dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zaznamek o prispetju dopisa 2. star. seznam, spisek: objaviti zaznamek prepovedanih knjig; abecedni zaznamek 3. star. zapisek: pregledoval je svoje zaznamke / časopisi so objavili zaznamek o njegovi smrti notico ♪
  4.      zaznánje  -a s (ȃ) knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava: zaznanje glasov / čutno zaznanje / od zaznanja nevarnosti do odločitve o ravnanju mine nekaj časa / ob zaznanju dneva je odpotoval ● zastar. v hribih je bilo za zaznanje snega (zelo) malo ♪
  5.      zaznáten  -tna -o prid. (á ā) star. zaznaven: dolgo zaznaten vonj / v taki globini vpliv sonca ni več zaznaten; to je edina zaznatna sprememba zaznátno prisl.: komaj zaznatno se je nasmehnila ♪
  6.      zaznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti 2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili / zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje // publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek 3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje // na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove 4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih 5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju zaznáti se star., navadno v zvezi z dan zdaniti se: komaj se je zaznal dan, so odšli na pot zaznán -a -o: ti pojavi niso čutno zaznani ♪
  7.      zazóbek  -bka m (ọ̑) nazaj obrnjen zob na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: narediti zazobke; puščica z velikimi zazobki; zazobek cepina ♦ teh. v kovino zasekani zobje, ki preprečujejo vrtenje nasajenega predmeta ♪
  8.      zazóbnica  -e ž (ọ̑) vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju ♪
  9.      zazoréti  -ím dov., zazôrel in zazorèl in zazorél (ẹ́ í) nar. dozoreti: koruza, pšenica je že zazorela ♪
  10.      zazoríti  -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ȋ í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile zazoríti se, tudi zazóriti se 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja ♪
  11.      zazrcáliti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz // postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah ♪
  12.      zazréti  -zrèm dov., zazŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zagledati: že oddaleč je zazrl dekle; kmalu za ovinkom so zazrli kočo / zazreti komu v obraz, oči pogledati / z brezizraznim pogledom se je zazrl predse; zazrl se je skozi okno; zazrla se mu je naravnost v oči / zazreti se v preteklost zazŕt -a -o: vase zazrt človek; ležala je, nepremično zazrta v strop ♪
  13.      zazŕtost  -i ž (ȓ) knjiž. zagledanost: zazrtost človeka v določen cilj / zazrtost v preteklost, spomine / zazrtost vase // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: onemeti od zazrtosti; romantična zazrtost ♪
  14.      zažágati  -am dov. (ȃ) 1. začeti žagati: zažagati po narisani črti 2. z žago nekoliko zarezati: zažagati desko, drevo 3. z žaganjem narediti, izoblikovati v kaj: zažagati v letev široke reže 4. ekspr. oglasiti se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: škržati so spet zažagali 5. ekspr. rezko, monotono zasmrčati: ni vedel, da je v spanju večkrat zažagal ♪
  15.      zažaréti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti žareti: popihal je in žerjavica je spet zažarela / megle so se razpršile in sonce je zažarelo / drevje je zažarelo v jesenskih barvah / nebo je zažarelo v večerni zarji // žareč se pojaviti: na nebu je zažarelo sonce 2. ekspr. pokazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zažarel je od sreče, veselja / obrazi so jim zažareli v navdušenju 3. ekspr. odraziti se, pokazati se v živih barvah: sredi travnika so zažareli maki // odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njenih očeh je zažarela ljubezen, moč ♪
  16.      zažaríti se  -ím se tudi zažáriti se -im se dov., zažáril se (ȋ í; ā ȃ) knjiž. odbiti močno svetlobo: lasje so se ji zažarili v zahajajočem soncu ♪
  17.      zaždéti  -ždím dov., zaždì (ẹ́ í) negibno, tiho obsedeti: zaždel je na soncu in poslušal žvrgolenje ptic // nepremično, duševno odsotno se zagledati: podprl si je glavo in zaždel predse ♪
  18.      zažebljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. pribiti z žeblji: zažebljati letev ♪
  19.      zažéjati  -am dov. (ẹ̑) 1. brezoseb. začutiti potrebo po pijači: po jedi ga je zažejalo; od vročine človeka zažeja; pren. zažejalo ga je po domovini, prijateljih 2. star. užejati: slana hrana ga je zažejala / pri delu se je zažejal ♪
  20.      zaželênost  tudi zaželjênost -i ž (é) lastnost, značilnost zaželenega: zaželenost dejanja; zaželenost in koristnost razprave ♪
  21.      zaželéti  -ím dov., zažêlel (ẹ́ í) izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega: zaželeti komu prijetne počitnice, srečno pot; zaželeti komu srečo, uspeh pri delu; zaželeti vesele praznike / vstopil je in jim zaželel dobro jutro; zaželeli so si lahko noč in šli spat / zaželeti komu dobrodošlico izraziti ● redko lepšega življenja mu ne morem zaželeti želeti zaželéti si stil. zaželéti začutiti željo po čem: zaželeti si svežega kruha, hladne vode; zaželeti si mir, svobodo; zaželel si je pogovora s prijateljem; zaželela si je, da bi bila daleč proč // začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: čutil je, da si ga je zaželela; zelo si jo je zaželel ● star. dobil boš vse, kar boš zaželel kar se ti bo zahotelo; star. zaželelo se mu je, da bi se vrnil domov zahotelo se mu je zaželèn tudi zaželjèn -êna -o 1. deležnik od zaželeti: najti zaželeni mir; z vznesenimi besedami zaželena sreča; prišla je zaželena svoboda; zaželeno je, da se sestanka udeležijo tudi starši 2. ki si ga kdo želi: roditi zaželenega otroka / zaželen gost; opazil je, da pri njih ni zaželen dobrodošel 3. ki se zahteva: raziskava ni dala zaželenih rezultatov; zaželena kakovost, lastnost / za sprejem na delovno mesto so zaželene petletne delovne izkušnje / izročiti kupcu zaželeno blago iskano, naročeno; sam.: zaželeno podčrtajte ♪
  22.      zažémati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. stiskati: obleka ji zažema pas / zažemati ustnice zažémati se zajedati se: vrv se mu je zažemala v dlani ♪
  23.      zaženílo  -a s (í) nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto ♪
  24.      zaženíti  -žénim dov. (ȋ ẹ́) nekdaj dati kot zaženilo: nevesti je zaženil pol posestva ♪
  25.      zažéti  -žmèm tudi -žámem dov., zažmì zažmíte in zažêmi zažemíte; zažél; nam. zažét in zažèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. stisniti: zažeti komu roko / zažeti z obvezo / zažeti ustnice / srce mu je zažel strah zažéti se zajesti se: jermen se mu je zažel v meso zažét -a -o: tesno zažet pas; zažete ustnice ♪

   83.236 83.261 83.286 83.311 83.336 83.361 83.386 83.411 83.436 83.461  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA